Arhiv NTRC

V obširnem intervjuju z infektologinjo in vodjo vladne svetovalne skupine za epidemijo doc. dr. Matejo Logar, ki je v celoti objavljen v tiskani izdaji Novega tednika, smo se pogovarjali tudi o teorijah zarote. Med drugim o tem, kaj meni o tem, da so cepilni potni listi pred letom veljali za teorijo zarote, danes pa se bližajo k realnosti, pa o učinkovitosti ruskega cepiva Sputnik. V intervjuju tudi o stranskih učinkih cepiv, kot je tresavica, o kateri poročajo iz tujine, pa o tem, zakaj se demenca pojavi hitreje pri ljudeh, ki so covid-19 že preboleli ...

»Da, res je. Ostajam zvesta temu območju. Celje mi je še vedno blizu, saj določene stvari raje počnem tukaj kot v Ljubljani. Vsak premik od tam, kjer je človek ves teden vpet v hud delovni tempo, ustreza. Situacija je trenutno takšna, da se delavnik kar ne konča. Ni tako, da bi delali od 7.30 do 15.30. Dopoldne delam na kliniki, popoldne sledita urejanje ostalih zadev in delo za svetovalno skupno. Prostega časa je zdaj bistveno manj.«

Se vam zdi pravično, da nekateri, ki delajo s covidnimi bolniki, garajo, medtem ko na drugi strani spremljamo podatke o bajnih zaslužkih nekaterih zdravnikov, ki s temi bolniki nimajo stika?

Bila sem začudena, od kod so se vzele te bajne številke, saj če greste pogledat Zakon o javnih uslužbencih, kakšna je osnovna plača za določeno delovno mesto, potem vidite, da takšne plače, kot so bile ponekod navedene, absolutno niso možne. Moram reči, da nekateri kolegi v času epidemije ogromno dežurajo, predvsem je bilo to decembra in januarja. Dežurni so bili tudi devetkrat na mesec, torej jih 18 dni ni bilo doma, kar je treba tudi upoštevati.

Kaj pa javnost? Zdi se mi, da smo vsi izčrpani. Ne prenesemo več dobro stavka »naslednjih 14 dni bo ključnih«. Teh 14 dni zdaj traja že več kot leto.

Res je. Verjamem, da ta negotovost ljudi utruja, in to razumem. Bistveno lažje je, če človek ve, koliko časa bo neka situacija trajala, v nasprotnem primeru se pojavlja odpor. Vemo, da tudi ukrepi, ki trajajo dolgo časa, izgubijo smisel, saj jih ljudje manj upoštevajo, kot so jih na začetku. Nimam pravega nasveta, da bi rekla, da vemo, pri čem smo. Čeprav ne glede na vse vem, da bo boljše. Prihajajo poletni meseci, ko se kapljični virusi nekoliko slabše širijo, imamo cepivo, ki je učinkovito. Vse to nam daje upanje. A da bi trenutno rekla, da bo virus kmalu izginil … Tega ne morem, saj predvidevanja tega za letos žal ne kažejo.

Preberite še ...

Zanimivosti · Oglas

Toplotne črpalke: Pametna naložba za varčno, trajnostno in udobno ogrevanje vašega doma

Še vedno ni nenujnih pregledov v bolnišnicah, čeprav je znano, da osebni zdravnik v tem času raje napiše napotnico za zelo hitro kot za redno, da je bolnik sprejet na pregled. Ampak kljub temu – ali se vam ne zdi, da bi zdravstvo moralo nadaljevati vse ostale nenujne preglede?

Takoj ko bo možno, bomo začeli sproščati tudi preglede pod oznako redno. O tem se že pogovarjamo. Ker če se to ne bo zgodilo, se bo zdravstveno stanje ljudi poslabšalo. Vedno imamo na tehtnici eno in drugo stran. Resnično se trudimo, da tudi ostale zdravstvene stroke delajo kolikor toliko normalno, zaostaja pa preventiva ...

… je to največja škoda? Kronični bolniki prejemajo zdravila, a ker ni preventive, ni odkritij drugih bolezni. Bolezni ostanejo nediagnosticirane, ljudje nezdravljeni.

Če preventiva ne bo delovala, bodo dolgoročno nastale posledice. Preventivni programi, kot sta Svit in Dora, sicer delujejo, a ne v takšnem obsegu kot prej, ampak v počasnejšem tempu. Kar bo, če bo epidemija še dolgo trajala, povzročilo posledice …

 Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika.