Na Dobrni čebele že devetdeset let pišejo poezijo kmetijstva
Čebelarsko društvo Dobrna je obeležilo častitljiv jubilej.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenci veljamo za čebelarski narod z dolgoletno in bogato tradicijo. V Čebelarsko zvezo Slovenije je včlanjenih več kot dvesto čebelarskih društev z več kot 7.500 čebelarji. Med njimi je tudi Čebelarsko društvo Dobrna, ki letos obeležuje devetdeset let. Jubilej je proslavilo s slovesnostjo in z izdajo jubilejnega zbornika, v katerem so zbrani spomini na razvoj čebelarstva v občini in na posameznike, ki so s svojim znanjem, srčnostjo in z vztrajnostjo pomembno zaznamovali napredek te panoge na Dobrni.
»Devet desetletij predanosti, znanja, trdega dela in ljubezni do čebel ni le številka. Je zgodba o ljudeh, ki so več generacij skrbeli za naravo, ohranjali tradicijo in prenašali dragoceno znanje na mlajše rodove. Naši predniki so postavili temelje, na katerih danes gradimo,« je v slavnostnem nagovoru ob jubileju poudaril predsednik Čebelarskega društva (ČD) Dobrna Ivan Krulec. Kot je dodal, čebelarstvo ni le dejavnost, ampak je poslanstvo, spoštovanje narave, razumevanje njenega ravnovesja ter skrb za prihodnost.
Čebelarjenju nekateri pravijo tudi poezija kmetijstva. To po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča pomeni, da čebelarji za čebele ne skrbijo samo zaradi medu ali opraševanja kmetijskih kultur, ampak zato, ker jih imajo radi. Ljubezen do čebel, spoštovanje narave in pripravljenost na nenehno učenje so tudi temeljni pogoji za razvoj in ohranjanje čebelarstva na Dobrni.
Čebele kot simbol sožitja
V občini se je čebelarstvo razvijalo kot pomembna dejavnost. Med in vosek sta imela pomembno vlogo v vsakdanjem življenju. V novejšem obdobju je čebelarstvo postalo tudi del zavedanja o pomenu ohranjanja narave in lokalne dediščine, čebele so postale simbol sožitja med človekom in okoljem.
Začetki organiziranega čebelarjenja na Dobrni segajo dlje od uradne ustanovitve čebelarskega društva v letu 1936. »Ustanovitev društva je pomenila pomemben korak k večji povezanosti, strokovnosti in sistematičnemu prenašanju znanja med generacijami. Z rednim delovanjem je društvo pomembno prispevalo k utrjevanju strokovne ravni, medsebojnemu sodelovanju ter vzgoji in izobraževanju mladih,« pravi nekdanja predsednica ČD Dobrna in urednica jubilejnega zbornika Lidija Senič.
Po poti brez bližnjic
Čebelarsko društvo Dobrna je v desetletjih prehodilo pot, ki ni bila vedno lahka, a je bila vedno vredna truda. Kajti tako kot čebele tudi pravi čebelarji ne poznajo bližnjic. Delovanje društva je v desetletjih doživljalo vzpone in padce, a se je v zadnjem obdobju ponovno okrepilo. K temu so pomembno prispevali posamezniki, ki so s strokovnim znanjem, z izobraževanjem in organizacijskim delom okrepili dejavnost društva. »V devetdesetih letih smo kot društvo dosegli veliko. Povezovali smo ljudi, širili znanje, spodbujali mlade in skrbeli za razvoj čebelarstva v našem kraju,« pravi predsednik ČD Dobrna Ivan Krulec.
Posebej so po njegovih besedah izstopali trije predsedniki društva – Alojz Mešl starejši, Karel Žerjav in Lidija Senič, ki je društvo vodila med letoma 2007 in 2023. »Pod njenim vodstvom je društvo dobilo nov zagon. Povečalo je število članov, obudilo čebelarski krožek, uredilo društveni čebelnjak in razvilo svoj prapor,« izpostavi Krulec, ki je vodenje ČD Dobrna prevzel leta 2023.
Čebelarski krožek v Osnovni šoli Dobrna je imel pomembno vlogo pri razvoju čebelarstva na Dobrni in pri prenosu znanja. Ustanovljen je bil leta 1976 in je mladim približal skrb za čebele in pomen narave. Leta 2011 je Čebelarska zveza Slovenije s pomočjo donatorjev za potrebe čebelarskega krožka pod vznožjem hribčka nasproti šole postavila učni čebelnjak, ki služi učencem v čebelarskem krožku za bolj poglobljeno spoznavanje življenja čebel in dela z njimi. Ob učnem čebelnjaku je urejen tudi vrt medovitih rastlin.
Duša skupnosti
Društvo trenutno šteje približno 45 članov, pri čemer so vanj včlanjeni tudi družinski člani čebelarjev, ki pomagajo pri čebelarskih opravilih. Uresničitev dolgoletne želje in velika pridobitev društva je bilo razvitje društvenega prapora leta 2021, kar za manjše društvo pomeni velik dosežek.
Čebelarsko društvo Dobrna je v devetdesetih letih postalo duša lokalne skupnosti. Za svoje prizadevno delo je prejelo tudi več priznanj čebelarske zveze, Občine Dobrna in nekaterih društev. A ob tem se dobrnski čebelarji zavedajo, da jih tudi v prihodnje čakajo številni izzivi, od podnebnih sprememb do varovanja okolja. »Zato je naša odgovornost, da ostanemo enotni, povezani in predani svojemu delu,« sklene Ivan Krulec, ki želi v društvo privabiti več mladih in pri njih vzbuditi zanimanje za čebelarjenje in vključevanje v delovanje društva.
»Devet desetletij predanosti, znanja, trdega dela in ljubezni do čebel ni le številka. Je zgodba o ljudeh, ki so več generacij skrbeli za naravo, ohranjali tradicijo in prenašali dragoceno znanje na mlajše rodove. Naši predniki so postavili temelje, na katerih danes gradimo,« pravi predsednik ČD Dobrna Ivan Krulec.
Priznanja in zahvale
Ob jubileju je Čebelarsko društvo Dobrna podelilo društvena priznanja. Bronasti znak društva sta prejela Milan Kumer in CUDV Dobrna, srebrnega Štefan Miheljak in Osnovna šola Dobrna, zlatega Andrej Jernej ter posebno zahvalo Martin Jurko, ki že petdeset let neprekinjeno soustvarja zgodovino v ČD Dobrna. Čebelarska zveza Slovenije je članoma ČD Dobrna podelila odlikovanje Antona Janše III. stopnje. Za dvig slovenskega čebelarstva sta ga prejela dolgoletni skrbnik društvenega čebelnjaka in predsednik nadzornega odbora društva Andrej Olenšek ter Milan Strmšek, ki kot duhovnik med ljudmi širi spoštovanje do čebel in njihovega poslanstva.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
