Novi spletni trend, zaradi katerega fantje izgubljajo stik z realnostjo
Med moškimi je vse bolj priljubljen looksmaxxing, trend, zaradi katerega si moški prizadevajo izboljšati svoj videz oziroma svojo oceno le-tega
Na prvi pogled deluje kot motivacija za bolj zdravo življenje: mladi fantje, ki delijo svoje »preobrazbe«, govorijo o disciplini, skrbi zase in rutini. Poudarjajo spanje, prehrano in gibanje. Sporočilo je, da se lahko vsak z nekaj truda izboljša.
V resnici pa se za temi videi pogosto skriva pojav, ki ga psihologi označujejo kot enega bolj nevarnih v zadnjih letih: looksmaxxing.
Gre za spletno skupnost in trend, ki spodbuja k »maksimalni optimizaciji videza«. Na prvi pogled bi lahko rekli, da gre zgolj za še en lepotni trend. A ključna razlika je v miselnosti: pri looksmaxxingu vrednost osebe neposredno postane ocena njenega videza. Vse, kar zaznajo oči — proporci obraza, ostrina čeljusti, barva kože, mišična definicija — se spremeni v številke. In številke postanejo vse.
Looksmaxxing pripisuje »ocene« posameznim vidikom moškega videza, pri čemer se še posebej osredotoča na čeljustno linijo, mišičavost in kožo.
Looksmaxxerji poskušajo zvišati svoje ocene z »softmaxxingom« (na primer z uporabo gua sha pripomočka, porabo več kalorij, kot jih zaužijejo, ali z vlaženjem kože) in z »hardmaxxingom« (na primer z uporabo steroidov, presaditvijo las ali estetsko kirurgijo).
Softmaxxing (mehkejše, vsakodnevne prakse)
- telovadba in vadbena rutina (trebušnjaki, fitnes)
- dieta/kurjenje več kalorij, kot jih zaužijejo
- nega kože (vlaženje, zdravljenje aken)
- uporaba gua sha pripomočka
- mewing (držanje jezika ob nebu za oblikovanje čeljusti)
- sprememba pričeske
Hardmaxxing (tvegane ali invazivne prakse)
- uporaba steroidov za rast mišic
- presaditev las
- estetska kirurgija (operativni posegi)
- forumsko ocenjevanje selfijev (številčno vrednotenje videza, ki lahko vpliva na psihično zdravje)
Zakaj je trend looksmaxxing nevaren prav zdaj?
Najstniki odraščajo v digitalnem okolju, kjer se njihov prvi občutek identitete oblikuje prek algoritmov — ne prek fizičnega sveta. Če 15-letnik dvakrat pogleda video o »self-improvementu«, začne TikTok v nekaj dneh nanj zlivati vedno bolj ekstremne različice: od nasvetov za bolj sijočo kožo do spodbujanja steroidov, estetskih operacij ali obsesivne kontrole kalorij.
Velik del tega je prikazan kot »znanstveno podprto«. Videi uporabljajo medicinske izraze, diagrame obraznih kotov, meritve hormonskih ravni. V resnici pa gre pogosto za psevdoznanost, ki je oblikovana tako, da zveni avtoritativno. Dr. Stuart Murray, vodilni strokovnjak za motnje hranjenja pri moških, opozarja, da TikTok »z izjemno prepričljivim tonom prodaja ideje brez kakršnih koli znanstvenih temeljev«. In kar je najhuje — mladi jim verjamejo.
Videz kot identiteta, ne kot estetika
Trenutki, ko starši začnejo skrbeti, so pogosto prepozni. To niso več samo mladostni kompleksi ali faza eksperimentiranja z videzom. Gre za miselni premik, v katerem mlad človek začne dobesedno verjeti, da je njegova vrednost v svetu neposredno sorazmerna z njegovo estetsko oceno.
To pomeni:
- da se hrana ne dojema več kot gorivo, ampak kot »tveganje za poslabšanje videza«
- da vadba ni več gibanje, ampak kaznovanje ali transakcija
- da se ogledalo ne uporablja za higieno in urejanje, temveč za iskanje napak
- da postane samopodoba ne stabilna, temveč spremenljiva kot borzni indeks
Pri dekletih tak premik javnost prepozna veliko prej — anoreksija, bulimija, izguba menstruacije. Pri fantih pa se skriva za pojmi, ki imajo v družbi pozitivno konotacijo: moč, disciplina, fitnes, produktivnost, samonadzor. A psihološko jedro je pogosto isto — telo postane projekt in nikoli oseba.
Kje vstopi zdravje? In kdaj postane to bolezen?
Strokovnjaki pričajo, da je danes najpogostejša oblika motenj hranjenja pri fantih t. i. mišična dismorfija — prepričanje, da nisi dovolj mišičast ali definirano grajen, ne glede na realnost. Ker družba fantom ne prizna »šibkosti«, razvoj motnje pogosto opazimo šele, ko je že resna: ko telo postane instrument kaznovanja, ko ni več prostora za prijetno gibanje, počitek ali spontane obroke s prijatelji.
Problem looksmaxxinga pa ni samo fiziološki. Morda še bolj nevaren je psihološki: uči mlade, da svoje telo ocenjujejo od zunaj. Da nanj gledajo kot na produkt — nekaj, kar je treba upravljati, izboljševati, tržiti. Gre za samookupacijo, mentalno stanje, ki dokazano zmanjšuje občutek povezanosti s sabo, povečuje anksioznost, izolacijo in tveganje za depresijo.
Kaj lahko naredimo odrasli?
Največja napaka je odmik. Če mlad človek čuti, da odrasli »ne razumejo interneta«, se bo preprosto umaknil globlje vanj. Pomembno je, da ne prepovemo, temveč soudeležimo. Da posnetke gledamo skupaj in jih ne presojamo le moralno, temveč odpiramo vprašanja:
- »Kdo v resnici postavlja ta merila?«
- »Kaj se zgodi, če ti vse to ne uspe izpolniti?«
- »Ali bi rad bil videti dobro — ali se v resnici bojiš, da ne bi bil dovolj?«
Mladostniki ne potrebujejo pridig. Potrebujejo prostor, kjer lahko dvomijo. In prostor, kjer jih vidimo onkraj njihovega videza — v odnosih, ustvarjalnosti, smiselnosti, povezanosti.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se