Življenje brez Alberta Riere ni enostavno
V Celju po odhodu Alberta Riere (skoraj) nič več ni tako, kot je bilo. Brez njegove karizme, s katero je 'hipnotiziral' vse okrog sebe.
Iz kakšnega trenerskega testa je Ivan Majevski? Vse od takrat, ko sta se Valerij Kolotilo in Genadij Golubin odločila, da mu predata 'štafetno palico' od Alberta Riere, je to najbolj pogosto vprašanje povezano z grofi. Ne le med navijači prvoligaša iz knežjega mesta, razsežnosti so neprimerno širše. Odgovora kakopak še nismo dobili in ga ne bomo še nekaj časa, dejstvo pa je, da je 37-letni Belorus dobil priložnost, kakršno dobijo na začetku kariere le redki.
Presenečenje, ki pa to vendarle ni
Ko so izginili zadnji dvomi, da bo nekdanji zvezdnik Celje zamenjal s Frankfurtom, so se seveda nemudoma začela ugibanja o tem, kdo bi ga utegnil naslediti? Kdo bo stopil v velikanske čevlje? V medijih in nogometni javnosti so se pojavljala močna imena, najbolj pogosto Ante Šimundža in Igor Bišćan, jasno pa je bilo, da nikomur, ampak res nikomur ne bo lahko. Niti najbolj uglednim strokovnjakom, niti največjim trenerskim mačkom. Po vsem, kar je naredil, je naslediti Alberta Riero pač precejšnje tveganje. Kljub izvrstnim finančnim pogojem, kljub kakovosti zasedbe, kljub vzorni organizaciji kluba ...
Tega, ali so se vodilni možje kluba naposled tudi zaradi tega odločili za Ivana Majevskega, ne vemo. Prav tako kot ne tega, ali so vmes morda dobili kakšno 'košarico', ampak odločili so se hitro. Zelo hitro in navsezadnje niso presenetili v tolikšni meri, kot bi nekateri radi predstavili. Še več, povlekli so potezo, ki je po eni strani precej logična. Če razmišljamo malce nesramno, a nikakor škodoželjno, tudi zato, da če bo že treba 'žrtvovati' prvega po Albertu Rieri, naj bo to še neuveljavljeno ime. Povrhu iz domače hiše, njegova prihodnost v klubu bržčas ni odvisna od prihajajočega obdobja.
So se res pogovarjali z njim?
Vsekakor je pomenljivo, da aktualni pokalni prvaki ob predstavitvi novega trenerja niso razkrili, ali so z njim podpisali novo pogodbo in kako dolgo naj bi veljala. Marsikdo se ob tem poigrava z mislijo, da bi bil lahko Ivan Majevski rešitev za vmesno obdobje, po katerem duh Majorčana ne bo več tako tako zelo izrazit. In ne bo več lebdel nad stadionom Z'dežele. Najbrž tudi zato v teh dneh nismo bili pretirano presenečeni, ko nam je prišlo na uho, da naj bi vodilni možje Celja navezali stike z enim od uglednih trenerjev z bogato kariero, ki je do nadaljnjega menda v 'pripravljenosti'.
Le posnemati bi bilo preveč enostavno
Ivan Majevski ima seveda možnost in priložnost, da opozori nase, se znebi pomislekov, ki ga vztrajno spremljajo, ter prepriča odgovorne, da ni potrebe po rezervnih scenarijih. Valerij Kolotilo brez zadržkov priznava, da so kompetence nekdanjega beloruskega reprezentanta za službo prvega trenerja v tako ambiciozni ekipi še vedno neznanka. V knežjem mestu so se pač odločili poskusiti še naprej hoditi po poti, po kateri je brezkompromisno hodil Albert Riera. Njegov naslednik je bil zraven, odlično jo pozna, a 'zgolj' posnemati nekdanjega šefa bi bilo seveda preveč enostavno. Tako pač ne gre, kopija se z originalom ne more primerjati.
Ni vseeno, kdo kaj reče, kdo ti kaj pokaže in kdo te skuša prepričevati, da je vredno slediti njegovim idejam, zamislim. Albert Riera ima karizmo. Ko vstopi v prostor, ga 'napolni'. Izžareva posebno energijo, s katero je okužil vse okrog sebe. Zaupala mu je slačilnica, zaupali so mu vsi v klubu, čeprav sodelovanje z njim nikakor ni bil mačji kašelj. A je delovalo, na koncu so bili vsi zadovoljni. Ivan Majevski tega nima. Za zdaj še ne. Mogoče bo s svojim načinom vodenja prišel tudi do te točke in nekoč postal velik trener, toda uvodni preizkušnji pod njegovo taktirko sta razkrili, da je brez aktualnega stratega Eintrachta marsikaj drugače.
Ne le v Stožicah, Celjani so znake ranljivosti pokazali tudi ob zmagi nad Radomljani. En poraz seveda še nič ne pomeni. Dogajajo se, nemogoče se jim je izogniti, ni razlogov za ustvarjanje panike, toda kljub temu se zdi, da je šampionsko ogrinjalo, ki ga je grofom nadel Albert Riera, izgubilo nekaj moči. To kakopak ni presenečenje, vendar je dejstvo, da mora Ivan Majevski čim prej 'zložiti kockice' in ekipo popeljati v želeno smer. Ne le zaradi pohoda proti naslovu prvaka, kjer je prednost še vedno velika, temveč tudi v luči prihajajočega evropskega izziva; že 19. februarja je na sporedu prva tekma play-offa za uvrstitev v osmino finala konferenčne lige proti kosovski Driti v Prištini, povratni dvoboj na stadionu Z'dežele bo teden dni pozneje.
Če Ivanu Majevskemu česa ne manjka, je to gotovo samozavest. Njegov odziv na to, da mora nenehno poslušati, v kako velikanske čevlje je stopil, je marsikoga osupnil. »Sam pri sebi zelo dobro vem, da sem vse, kar sem naredil v dozdajšnjem življenju in karieri, dobil z delom. In tudi zdaj sem pripravljen na trdo delo. Sicer pa lahko vsake velikanske čevlje tudi še povečaš, mar ne?« je smehljaje odvrnil trener Celja.
