Mastno je pomenilo srečno: kaj so jedli in še jemo za pusta
Pestra kulinarična tradicija izkazuje, da izbira jedi, ki so spremljale pust, ni bila prepuščena naključju. Napovedovala je, kako dobro se bo pri hiši jedlo vse leto.
Nekoč so verjeli, da bo izbira jedi ob pustovanju določila, kako se bo pri hiši jedlo vse do konca leta. In seveda so želeli jesti dobro! Gospodinje so pripravljale slastne, predvsem pa mastne jedi, pogosto svinjino v najrazličnejših oblikah, saj je v domove prinašala blagostanje in srečo.
Od debelega četrtka pa do pustnega torka se je jedlo mastno
Na debeli četrtek so marsikje jedli glavino ali zašink, predvsem svinjsko čeljust ali rilec v ričetu, ponekod pa so si z veseljem postregli z ješprenjem s svinjskimi parkeljci.
Z današnjega vidika morda bolj klasično izbiro so predstavljali prekajeni kosi mesa, krače, krvavice in pečenice, ki so jih spremljali repa, zelje, matevž ali repni pire, to je kombinacija krompirja in repe, zabeljena z ocvirki.
Skoraj pozabljene regionalne dobrote
Na Primorskem so se na mizi marsikje znašle markandele, hlebčki iz prašičjega drobovja in začimb, zaviti v svinjsko mreno, na Dolenjskem pa so stregli šívanko, ob straneh šivan zvitek svinjskega flama, polnjen z mletim mesom, slanino in zelišči, ki so ga med peko obilno zalivali s cvičkom.
Na Dolenjskem so od nekdaj pripravljali tudi štulo, jed iz kvašenega ali vlečenega testa, v katerega so zavili kašo, prekajeno meso in jajce, na Primorskem pa so se lotevali tudi priprave pustne solate, sestavljene iz radiča, namočenega v zmes moke, jajc, belega vina in jabolčnika, ki so ga ocvrli, nato pa po želji jedca sladkali ali solili.
Kaše, polenta in sladke priloge
Svoje mesto so na pustnem jedilniku našle tudi pestre spremljevalne jedi. Štruklji, različne kaše in proso, večinoma krepko obogateni s svinjsko mastjo ali ocvirki ter prav posebna pustna polenta, skuhana v dobrem vinu, z dodatkom podkuhane repe, ki se je kuhala s kosom svinjine, ali v vodi, v kateri se je kuhal pršut.
Za popestritev so ponekod postregli s cmočki, imenovanimi bulje, pripravljene iz koruzne moke, sladkorja, rozin, cimeta in masla, ali pa s podolgovatimi ocvrtimi svaljki oziroma floki iz kuhanega kostanja, ki so ga do priprave hranili kar v ježicah.
Kuhane češplje za zaključek obroka
Na Dolenjskem so se na mizi kot priloga vselej znašle tudi kuhane češplje, morda zaradi dobrega vpliva na prebavo. Po tako kalorično bogatem obroku je jedcem pri prebavljanju verjetno prišla prav vsakršna pomoč, še posebno v obliki žganjice.
Ocvirkovka za dobro letino
Posebno pozornost si seveda zasluži ocvirkovka oziroma špehovka, mastna in slastna potica. Verjeli so namreč, da bolj kot bo mastna ocvirkovka, kakovostnejši bo gnoj v hlevu.
