Profimedia

Anksioznost, nekoč redko omenjena beseda, je postala vsakdanji del besednjaka mladih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se delež otrok in mladostnikov, ki poročajo o duševnih težavah, vztrajno povečuje.

Čustvena stiska vpliva tudi na telo

Kot so pojasnili na NIJZ, primerjava podatkov iz obdobij pred pandemijo covida-19 in po njej nakazuje občutno povečanje števila mladih z znaki depresije ali anksioznosti. Mladostniki v starosti od 11 do 17 let poročajo o pogostejšem doživljanju psihosomatskih simptomov, kar pomeni, da njihova čustvena stiska vpliva tudi na telo – na primer v obliki glavobolov, bolečin v trebuhu ali nespečnosti.

V raziskavi HBSC iz leta 2022 se je skoraj sedem odstotkov mladostnikov uvrstilo v kategorijo z visoko stopnjo simptomov anksioznosti, kar pomeni težjo obliko te motnje. Najbolj so ogroženi starejši najstniki, predvsem dekleta. Prav pri njih se visoka stopnja anksioznosti pojavlja pogosteje kot pri fantih. Skrb vzbuja tudi podatek, da je po ocenah NIJZ več kot petina mladostnikov dosegla rezultate, ki nakazujejo povečano verjetnost depresije.

Profimedia

Narašča delež mladih, ki so jim predpisani antidepresivi

Na inštitutu poudarjajo, da je pri interpretaciji teh podatkov treba biti previden, saj večja ozaveščenost prebivalstva in lažje prepoznavanje simptomov vplivata na število prijavljenih težav. Vendar to ne pomeni, da težave niso resnične. »Opažamo trend naraščanja težav v duševnem zdravju pri mladih in vse pogostejše koriščenje zdravstvenih storitev. Posledično narašča delež mladih, ki jim zdravniki predpisujejo antidepresive,« pravijo na NIJZ.

Število mladostnikov, ki so prejeli vsaj en recept za antidepresive, se je v zadnjem desetletju močno povečalo – za približno 80 odstotkov. Pri starostni skupini od 15 do 19 let se je delež povečal z 1,2 odstotka v letu 2013 na 2,2 odstotka v letu 2023, medtem ko je pri mladih odraslih, starih od 20 do 24 let, narasel z dveh na 3,6 odstotka. Čeprav te številke same po sebi še ne pomenijo porasta depresivnih motenj, kažejo, da se vse več mladih obrača po strokovno pomoč.

Velik problem pa ostaja dostopnost te pomoči. Povprečna čakalna doba za prvi pregled pri pedopsihiatru je bila septembra letos kar 294 dni za zelo nujne primere, 425 dni za hitre in več kot 600 dni za redne obravnave. Pri kliničnih psihologih so čakalne dobe podobno dolge. »To pomeni, da mladostnik, ki danes poišče pomoč, pogosto čaka več mesecev, preden sploh pride do strokovnjaka,« opozarjajo na NIJZ.

Profimedia

»Anksioznost ni nov pojav, a jo danes bolje prepoznavamo«

Da anksioznost ni nov pojav, potrjuje tudi doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, doktorica socialne pedagogike in strokovnjakinja za promocijo zdravja, vendar so se o njej začeli resneje pogovarjati šele v zadnjih desetletjih. »Generalizirana anksiozna motnja je uradna diagnoza šele od leta 1980. To pomeni, da jo danes hitreje prepoznamo, pogosteje diagnosticiramo in o njej več govorimo,« pojasnjuje.

Po njenih besedah je anksioznost pri otrocih in mladostnikih ena najpogostejših duševnih motenj. V nacionalni raziskavi, izvedeni leta 2022, je 6,7 odstotka mladostnikov poročalo o visoki stopnji simptomov anksioznosti, pri dekletih kar 10,5 odstotka, pri fantih pa 2,8. Delež se povečuje s starostjo in pri 17-letnikih dosega skoraj osem odstotkov. »V raziskavi, ki jo je leto kasneje izvedla Fakulteta za družbene vede med mladimi od 16 do 24 let, je skoraj petina udeležencev poročala o zelo hudih simptomih anksioznosti,« dodaja.

Po besedah dr. Jeriček Klanšček so vzroki za pojav teh motenj kompleksni. Pogosteje se pojavijo pri dekletih, pri mladih iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom in pri tistih, katerih starši imajo duševne težave. Veliko vlogo imajo tudi zgodnje življenjske izkušnje, kot so ločitev staršev, izguba bližnjega ali celo zlorabe. »Družinska narava teh motenj je delno genetska, delno pa družbena. Okolje, v katerem mladostnik odrašča, ima pri tem izjemen vpliv,« poudarja sogovornica.

Sodobni svet k težavam dodaja svoje. »Družbena omrežja ustvarjajo stalno primerjanje, strah pred izključitvijo in občutek, da nikoli nisi dovolj dober. Poleg tega mlade obremenjujejo negotovost glede prihodnosti, podnebne spremembe, gospodarska nestabilnost in nerealna pričakovanja glede uspeha,« pojasnjuje. Po njenem mnenju je sodobni življenjski slog prehiter in preveč obremenjujoč, z malo časa za počitek, naravo in pristne odnose. »Ko zmanjka prostora za sprostitev in stik z drugimi, se poveča dovzetnost za stres in posledično za anksioznost.«

Ozaveščanje pomaga – a prinaša tudi pasti

Zadnja leta se veliko govori o pomenu duševnega zdravja, kar ima po besedah strokovnjakov dvojni učinek. Po eni strani večja ozaveščenost vodi k boljšemu prepoznavanju simptomov in pravočasnemu iskanju pomoči. Po drugi strani pa lahko, kot opozarja dr. Jeriček Klanšček, povzroči, da ljudje tudi blažje oblike stiske dojemajo kot duševne motnje. »Če posameznik svoje težave označi kot bolezen, to vpliva na njegovo samopodobo in vedenje. Pri anksioznosti se lahko tako pojavi izogibanje situacijam, kar težavo še poglablja,« pravi.

A dejstvo ostaja: število mladih, ki potrebujejo pomoč, raste. Tisti, ki si pravočasno poiščejo strokovno podporo, imajo več možnosti za okrevanje. Po besedah NIJZ in dr. Jeriček Klanšček je najpomembnejši prvi korak – priznati, da nekaj ni v redu, in o tem spregovoriti.

Arhiv Štajerskega Tednika

Kdo lahko pomaga?

Strokovnjaki poudarjajo, da mladostnik v stiski nikoli ne bi smel ostati sam. Pomembno je, da se pogovori z osebo, ki ji zaupa – to je lahko starš, učitelj, prijatelj ali katera druga odrasla oseba. Že iskren pogovor pogosto pomaga, da se napetost zmanjša. Na voljo so tudi anonimni viri pomoči, kot sta TOM telefon na številki 116 111 in spletni portal To sem jaz (www.tosemjaz.net), kjer mladi lahko dobijo nasvete in podporo strokovnjakov.

Država je sicer v zadnjih letih vzpostavila mrežo centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki omogočajo celostno obravnavo. Vendar, kot opozarjajo na NIJZ, so potrebe še vedno veliko večje od zmogljivosti sistema. »Kljub številnim prizadevanjem ostajajo čakalne dobe nedopustno dolge. Mladi, ki so danes v stiski, pomoč potrebujejo zdaj, ne čez leto dni,« opozarjajo.

Potrebujemo družbo, ki zna poslušati

Po mnenju dr. Jeriček Klanšček je ključno, da kot družba ustvarimo varna in spodbudna okolja, v katerih se mladi lahko razvijajo, izražajo in napredujejo brez pretiranega pritiska. »Pomembno je, da krepimo čustveno pismenost, spodbujamo iskrene odnose in zmanjšujemo stigmo duševnih motenj,« pravi.

Starši in bližnji imajo pri tem ključno vlogo. Njihova podpora, razumevanje in prisotnost lahko mladostniku pomenijo razliko med obupom in upanjem. »Če se pogovarjamo, poslušamo in verjamemo mladim, jim že s tem pomagamo. Potrebujejo občutek, da jih vidimo, slišimo in sprejemamo,« dodaja strokovnjakinja.

Anksioznost torej ni le osebna težava posameznika, temveč odsev družbe, ki je vse bolj napeta in tekmovalna. Mladi odraščajo v svetu, kjer so stalno ocenjevani – v šoli, na družbenih omrežjih, med vrstniki. Prav zato je nujno, da jim pokažemo, da merilo človekove vrednosti ni popolnost, temveč iskrenost, toplina in zmožnost, da kljub strahu stopimo naprej.