Kako z majhnimi navadami krepimo miselno kondicijo
Preproste dnevne navade, kot so branje, kratke vaje in miselne igre, pomagajo krepiti spomin, zbranost in notranji mir.
Na Andragoškem centru Slovenije v okviru gibanja Lahko.si poudarjajo preprosto resnico: učenje in radovednost nista rezervirana zgolj za šolske klopi. Miselna kondicija je pomemben del dobrega vsakdanjega počutja, nanjo pa lahko vplivamo tudi z zelo enostavnimi navadami. Nekaj minut preprostih vaj ali branja na dan lahko pomaga pri zbranosti, spominu in notranjem miru, in to brez pritiska ali velikih ciljev.
Branje brez pritiska
Branje je preprost in dostopen način, kako vsak dan nežno razgibati misli, še posebej takrat, ko ga razumemo kot čas zase, ne kot obveznost. Majhni, prilagodljivi okvirji – deset minut, nekaj strani ali eno poglavje na dan, ko nam čas to dopušča – vam bodo pomagali, da bo branje postalo vaša prijetna navada. Namesto pametnega telefona vzemite v roke roman ali pa preberite kratko zgodbo, članek ali pesem. Tudi počasno in poglobljeno branje šteje – morda celo najbolj.
Alenka Štrukel, nacionalna koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja in urednica spletne strani za družinsko pismenost, dodaja:
»Včasih odprem knjigo brez posebnega namena. Ne zato, da bi kaj dosegla, ampak da malo zadiham in se odmaknem od zahtev vsakdana. Branje mi takrat ponudi varen prostor, zatočišče – nekaj strani, kjer me nihče ne preganja in kjer sem lahko točno takšna, kot sem. Včasih pa mi kakšna zgodba ponudi ravno pravi odgovor na vprašanje, zagato, razmišljanje, ki mi je kratilo mir.
V knjigi pogosto ne iščemo zgodb, ampak občutek, da smo razumljeni – včasih je že nekaj strani dovolj, da se pojavi ta občutek. In to je pogosto tudi razlog, da se k branju vedno znova vračam.«
Kratke vaje, ki jih zmore vsak
Ni treba, da vaje trajajo dolgo. Izberite eno na dan (ali nekajkrat na teden) in se je lotite takrat, ko vam najbolj ustreza:
- Čuječnost in 60 sekund opazovanja (5–4–3–2–1): ozrite se okoli sebe in v mislih naštejte pet stvari, ki jih vidite. Nato se osredotočite na štiri stvari, ki jih čutite (npr. stol, na katerem sedite, ali pa oblačila na svoji koži) in potem naštejte tri zvoke, ki jih slišite. Osredotočite se še na vonj, ki ga zaznavate, in na koncu še na en okus (če ga ne zaznate, pomislite na svojega najljubšega).
- Vaja za besedni zaklad: ko berete, imejte pri sebi listek in pisalo ali telefon, kamor boste lahko pisali. Zabeležite eno besedo, ki je še ne poznate, nato pa preverite njen pomen. Naslednji dan jo poskusite vsaj petkrat uporabiti – v pogovoru, sporočilu ali zapisu. Tako branje postane še bolj aktivna miselna vaja, saj ob besedah vključujemo več delov možganov (od razumevanja do pomnjenja in uporabe v praksi).
- Dihalna vaja: naredite globok vdih, ki traja štiri sekunde, sledi pa naj šestsekundni izdih. Vajo ponovite šestkrat.
Dobra telovadba za možgane so tudi klasične miselne igre: križanke, sudoku, besedne igre, šah, logične uganke, spominske igre in sestavljanke. Takšne dejavnosti krepijo spomin in pozornost, logično razmišljanje in reševanje problemov, predvsem pa so prijeten način, da misli za nekaj časa preusmerimo drugam.
Na spletni strani Lahko.si lahko preizkusite tudi Možgansko telovadnico: zbirko kratkih interaktivnih izzivov za urjenje spomina, jezika, logike in matematičnega razmišljanja.
Miselna kondicija ne pomeni, da moramo ves čas “napredovati”. Pomeni, da si vzamemo čas zase: za pozornost, mir, radovednost in učenje – v svojem ritmu in brez občutka, da moramo biti popolni. Dodatne ideje, spodbude, priložnosti in podporo lahko poiščete tudi na portalu Lahko.si, ki deluje pod okriljem Andragoškega centra Slovenije in je namenjen promociji vseživljenjskega učenja ter ozaveščanju, da se učimo na različne načine in v vseh življenjskih obdobjih.
Vsebino omogoča Andragoški center Slovenije
