Profimedia

Rezultati raziskave odpirajo pomembna vprašanja: kako dobro mladi razumejo delovanje teh orodij, kakšna so tveganja in kaj to pomeni za prihodnost njihovega znanja?

Z roko v roki z umetno inteligenco

Po podatkih Safe.si je umetno inteligenco že uporabilo 88 odstotkov učencev zadnje triade osnovne šole in 92 odstotkov srednješolcev. Med orodji prevladujeta ChatGPT in MyAI na Snapchatu. Najstniki UI največkrat vključujejo v šolske naloge, eseje in raziskovalne projekte. Kar 75 odstotkov osnovnošolcev in 89 odstotkov srednješolcev priznava, da si z njo pomagajo pri šolskem delu.

A to ni vse. Osnovnošolci jo bistveno pogosteje kot srednješolci uporabljajo tudi za razvedrilo – skoraj tretjina jih priznava, da jo odprejo, kadar jim je dolgčas, ali pa za igranje vlog in ustvarjanje šaljivih vsebin.

Pexels

Vsakodnevna navada, a (še) ne dolge ure

Uporaba umetne inteligence postaja del vsakdanjika. Med srednješolci, ki jo uporabljajo, jih skoraj polovica z njo dela nekajkrat na teden ali celo dnevno. Med osnovnošolci je takšnih dobra tretjina.

Zanimivo pa je, da večina mladih trdi, da z umetno inteligenco ne preživijo veliko časa: dve tretjini osnovnošolcev in skoraj devet od desetih srednješolcev ocenjuje, da jo uporabljajo manj kot pol ure dnevno. Kljub temu pa je med osnovnošolci več takih, ki za umetno inteligenco namenijo več kot eno uro na dan.

KŠ / px

Kritično mišljenje šepa

Čeprav se mladi hitro znajdejo pri uporabi, so do rezultatov pogosto nekritični. Več kot polovica srednješolcev meni, da jim umetna inteligenca vedno ponudi koristne podatke. Med osnovnošolci je takšnih skoraj 40 odstotkov. To pomeni, da številni verjamejo, da so odgovori, ki jih dobijo, pravilni – tudi kadar to ne drži.

"Halucinacije" umetne inteligence, ko ustvari popolnoma napačne podatke ali slike, pogosto ne prepoznajo. Posledično lahko napačne informacije prenesejo v šolske naloge ali pa si oblikujejo zmotno predstavo o določenih temah.

Kaj pa jih ob vsem tem skrbi? Pri osnovnošolcih je na prvem mestu zasebnost – več kot polovico jih skrbi, da bodo vnašali preveč osebnih podatkov. Srednješolci pa bolj kot zasebnost izpostavljajo nevarnost, da bi se ljudje preveč zanašali na umetno inteligenco in bi ta začela nadomeščati človeško delo.

Strah, da bi UI zavladala svetu, je v obeh skupinah precej prisoten, omenja ga okoli 40 odstotkov vprašanih. Presenetljivo pa se mladi najmanj bojijo šolske goljufije. Tretjina osnovnošolcev in četrtina srednješolcev meni, da je to problem, medtem ko so druge skrbi precej izrazitejše.

jezikovna-akademija.si

Senca temne plati: nasilje in zlorabe

Anketa je razkrila še skrb vzbujajoč podatek: že vsak šesti osnovnošolec in skoraj toliko srednješolcev je bil žrtev spletnega nasilja, izvedenega s pomočjo umetne inteligence. Najpogosteje gre za lažne profile ali ponarejene fotografije. Pri manjšem odstotku so poročali celo o ustvarjanju golih posnetkov, kar je izjemno nevarno in kaznivo dejanje.

Nekateri mladi priznavajo, da so sami uporabili umetno inteligenco za škodovanje drugim – približno osem odstotkov osnovnošolcev in pet odstotkov srednješolcev. To potrjuje, da tehnologija ni le orodje za znanje in ustvarjalnost, temveč tudi za morebitne zlorabe.

Umetna inteligenca ni prijateljica

Mladi se pogosto k umetni inteligenci zatekajo, kadar so osamljeni ali iščejo pogovor. Klepetalniki, kot je MyAI, delujejo zelo človeško in dajejo občutek, da imajo sogovornika. Toda v ozadju ni resnične osebe s čustvi in izkušnjami. Ta iluzija je nevarna, saj se lahko najstniki navežejo na "umetnega prijatelja", ki jim v resnici ne more ponuditi sočutja ali varne podpore.

Strokovnjaki opozarjajo, da je takšno čustveno navezovanje lahko problematično, predvsem pri ranljivejših mladih, ki bi namesto pomoči našli le še globljo stisko.

Šola pred novim izzivom

Učitelji se že srečujejo z vprašanjem, kako obravnavati naloge, napisane s pomočjo umetne inteligence. Po eni strani lahko UI učencem pomaga pri raziskovanju in strukturiranju besedil, po drugi strani pa obstaja nevarnost, da se učenci ne učijo več sami. Če umetna inteligenca napiše esej, se znanje ne prenaša na učenca – ostane pri stroju.

Pedagogi zato poudarjajo pomen kritičnega preverjanja in lastnega razumevanja snovi. "Če se mladi preveč zanašajo na umetno inteligenco, se jim dolgoročno lahko zmanjša zmožnost ustvarjalnega mišljenja," opozarjajo na Safe.si.

Arhiv Svet24

Tveganja: od zasebnosti do okolja

Uporaba generativne umetne inteligence ni brez posledic. Poleg možnosti zlorab, lažnih novic in manipulacije prinaša tudi ekološka tveganja. Strežniki, ki poganjajo te sisteme, porabljajo ogromne količine energije in vode, kar povečuje ogljični odtis.

Dodaten problem je pristranskost: ker se umetna inteligenca uči iz podatkov, ki so jih ustvarili ljudje, ponavlja stereotipe in predsodke. To lahko vpliva na podobo spolov, ras in družbenih vlog, kar mladi pogosto prevzemajo nekritično.

Tehnologija, ki jo šele spoznavamo

Anketa Safe.si je jasno pokazala, da so mladi navdušeni uporabniki umetne inteligence, a pogosto brez zadostnega zavedanja o tveganjih. To je alarm za starše, učitelje in družbo. Mladi potrebujejo izobraževanje o varni in odgovorni rabi ter predvsem razvijanje kritičnega mišljenja. Namesto prepovedi je nujen pogovor – kako orodja uporabljati kot pomoč, ne pa kot nadomestek za lastno znanje in ustvarjalnost.

Umetna inteligenca je v nekaj letih radikalno spremenila način, kako dostopamo do informacij in kako se učimo. Čeprav je očitno, da prinaša prednosti, so tveganja prav tako velika. Najstniki, ki danes rastejo z umetno inteligenco, bodo generacija, ki bo njene učinke občutila najbolj neposredno, tako v šoli, na trgu dela kot v osebnem življenju.

Vprašanje, ki ostaja, je: bomo znali umetno inteligenco obvladati, ali bo ona obvladovala nas?