Šolski stres in pritisk na starše: pot nazaj k miru v družini
Roditeljski sestanki, NPZ in matura pri mnogih starših sprožijo nespečnost, napetost in skrbi. Kako ostati miren in otroku nuditi varno oporo doma.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V teh dneh na vseh šolah potekajo roditeljski sestanki po prvi zaključeni konferenci. Za starše devetih razredov osnovne šole in zadnjih letnikov srednje šole to pomeni tudi pogovor on NPZ-ju, maturi in kasnejšem vpisu na srednje šole oziroma fakultete. In ko tako sedimo za šolskimi mizami, je v zraku čutiti neverjetno napetost. Mrki obrazi, zaskrbljeni pogledi, cmoki v grlu. Vzdušja nič kaj ne popravi tudi učiteljičin resni nastop, s katerim se trudi dokazati, da gre za resno »zadevo«.
In ko tako sedimo v množici, začutimo, da tudi nam srce bije hitreje in nas nemirno stiska v želodcu. Kot da sedimo na izpitu mi, ne naši otroci.
Ko šolski uspeh postane tudi naše breme
Ko govorimo o šolskih preizkusih znanja običajno pomislimo na stres, ki ga ti izpiti povzročajo mladostnikom. Redkeje pa odkrito priznamo, da ta pritisk močno čutimo tudi starši. Prav druga polovica šolskega leta postaja za družine obdobje povečanega pritiska in stresa.
PREBERITE TUDI:
Hkrati z otroki tudi nas skrbi, kako bodo zmogli vse obveznosti in ali se bo ves njihov trud obrestoval. Morda celo bolj kot naši otroci razmišljamo o točkah, odstotkih in sprejemnih pogojih. Težko se ubranimo občutka, da se skozi njihov uspeh dokazuje tudi naša starševska skrb.
Vsak prejet test in ocena tako postane družinska zadeva. Včasih se zdi, da je boj za ocene postal kar skupen družinski projekt. Starši doma pomagamo pri domačih nalogah, organiziramo inštrukcije, usklajujemo urnike dodatnih priprav. Seveda to počnemo z najboljšimi nameni – želimo otroku uspeh in lepo prihodnost. A zaradi tega se naše misli nenehno vrtijo okoli šole. Z vsakim opozorilom učiteljev, naj otroci povečajo tempo učenja, z vsako primerjavo, ki jo slišimo med starši, v sebi čutimo vedno večje breme odgovornosti. Če se otrok slabo odreže, nas stisne pri srcu: smo ga premalo spodbujali? Ga nismo dovolj pripravili na življenje?
Skrbi nas otrokova prihodnost. V izpitnih dosežkih otroka vidimo napoved njegove poti in strah nas je, da se mu vrata želene srednje šole ali fakultete ne bi zaprla. Matura ima v našem okolju skoraj mitski status, o njej poslušajo dijaki vsa štiri leta srednje šole. V družbi velja prepričanje, da mora mlad človek doseči določene akademske cilje, če želi uspeti v življenju. Tudi starši nehote nasedamo tem pričakovanjem. Ko vidimo druge ponosno razlagati o odličnih uspehih svojih otrok, na družbenih omrežjih ali v pogovorih, se nam hitro začne zdeti, da moramo tudi mi in naši otroci izpolniti ta merila.
Neprespane noči, prepiri in snežna kepa stresa
Ta občutek bremena ne izgine, ko se roditeljski sestanek konča – nasprotno, pogosto nas se le še okrepi. Zvečer, ko ležimo v postelji nam srce nemirno razbija, spanec pa nikakor noče priti. Nismo edini – raziskave kažejo, da se v času večjih šolskih preizkusov kar 79 % staršev počuti zaskrbljene ali pod stresom, mnogi pa poročajo tudi o utrujenosti in težavah s spanjem.
Ne gre le za nočne skrbi. Tako podnevi kot ponoči se ta napetost nabira. Vsak dan prinese kakšno novo iskrico stresa: morda otrok pozabi na domačo nalogo, se slabe volje vrača iz šole zaradi slabe ocene ali pa se nam zdi, da se premalo uči za NPZ. Te drobne skrbi se kopičijo in valijo kot snežna kepa. Vsak dan malo večja, vsak dan težja.
Ko smo pod pritiskom, se žal hitreje vname tudi kakšen prepir doma. V družinah, kjer vlada izpitna mrzlica, ni redko, da pride do konfliktov med starši in otroki zaradi učenja, ali pa se starša sporečeta med sabo, ker je eden morda preveč popustljiv, drugi pa preveč zahteven. Koliko takih zaskrbljenih pogledov in ostrejših besed je bilo tudi pri nas doma v zadnjem mesecu!
Ko stres postane stalni spremljevalec naših dni, se lahko zgodi, da smo kot starši vse bolj izčrpani in razdražljivi. Majhne vsakodnevne radosti zbledijo ob stalni skrbi, kako bo na naslednjem preizkusu. Celo proste konce tedna vse pogosteje podredimo šolskim obveznostim in skrbem. Tako pa ne trpimo le mi, temveč tudi naši otroci. Ko smo starši napeti, otroci to začutijo. Naša nervoza se nehote prenaša nanje – in nenadoma smo vsi ujeti v začaranem krogu stresa.
Kako ohraniti notranji mir starša
Ob vsem tem pritisku se zdi skoraj nemogoče ohraniti mirno kri. A prav zdaj, sredi najbolj napetih trenutkov, naši otroci najbolj potrebujejo, da smo mi tisti mirni steber, na katerega se lahko naslonijo. Kako to doseči, ko pa tudi sami doživljamo tesnobo? Za začetek si lahko priznamo, da smo samo ljudje. Dovoljeni so nam vsi občutki strahu, dvomov in jeze. Ni nam jih treba zanikati, lahko pa jih obvladamo na bolj zdrav način.
Pomaga, da si zavestno vzamemo trenutke za umiritev. Ko začutimo, da se nam v prsih spet dviga tesnoba, se ustavimo. Globoko vdihnemo, počasi izdihnemo. Osredotočimo se na sedanji trenutek. Ta trenutek, tukaj in zdaj, smo v redu. Naši otroci so v redu. Če dihanje ne pomaga takoj, poskusimo s kratkim sprehodom okrog hiše, z nežno raztezno vajo ali le popito šalico čaja v tišini. Takšni drobni odmori nam pomagajo prepoznati, da je sedanjost bistveno manj grozeča, kot si jo naslika naš prestrašeni um.
Dobro je tudi, da se spomnimo širše slike. Ko nas preplavi panika, da slab test pomeni propad vseh sanj, se opomnimo, da je to le ena od stopnic na otrokovi poti. Matura ali NPZ sta pomembna, a nista edino merilo uspeha v življenju. Koliko odraslih poznamo, ki so našli svojo srečo po ovinkih, morda preko poklica, ki sprva sploh ni bil njihov prvi izbor? Poskusimo se postaviti v perspektivo: čez pet ali deset let bo ta trenutni izpit verjetno le še spomin, pomembnejše pa bodo vrednote, ki jih gradimo v družini.
Pogovor in podpora med starši nam lahko pri tem zelo pomagata. Nismo edini, ki doživljamo ta pritisk. Morda je soseda v klopi na roditeljskem sestanku videti čisto mirna, pa tudi njej ponoči begajo misli. Ko si starši med sabo zaupamo svoje stiske, ugotovimo, da smo si v marsičem podobni. Namesto tekmovanja, kdo ima bolj »popolnega« otroka, lahko med seboj delimo bolj iskreno sliko. Vsak izmed nas se uči biti starš v teh zahtevnih šolskih časih. Že kratek pogovor z drugo mamo ali očetom, ki gre skozi podobno, nam lahko olajša srce.
Nenazadnje pa ne pozabimo nase tudi v praktičnem smislu. Lažje bomo mirni, če poskrbimo za svoje osnovne potrebe. Če je le mogoče, v tem obdobju ne žrtvujmo povsem svojega spanca zaradi skrbi. Prav tako se nam ni treba odreči majhnim navadam, ki poskrbijo za sprostitev. Poiščimo ravnotežje.
Če vemo, da smo po večerih zelo napeti, morda pomaga večerna rutina brez elektronskih naprav in novic, s skodelico kamiličnega čaja ali branjem par strani knjige. Vsaka taka malenkost nam lahko povrne vsaj kanček miru. Ko smo starši bolj spočiti in notranje umirjeni, lažje nadzorujemo svoje reakcije. Namesto da bi na otrokove težave odgovorili z lastno paniko, pa tako lahko odgovorimo s potrpežljivostjo.
Boljša opora otroku namesto dodatnega pritiska
Ko poskrbimo za svoj notranji mir, bomo lažje izpolnili ključno vlogo starša, ki je biti otroku opora. Mladostnik, ki ga čakajo NPZ ali matura, se že tako spoprijema z lastnim strahom in negotovostjo. Naš cilj je, da v nas vidi zaveznika, ne dodatnega pritiska. A kako to dosežemo v praksi?
Prvi korak je poslušanje. Ko sin ali hči pride iz šole vidno vznemirjena, si vzemimo čas in prisluhnimo, kaj ga teži. Morda ga je strah, da mu ne bo uspelo doseči pričakovanj; morda se počuti krivega, ker nas je razočaral s kakšno oceno. Dajmo mu vedeti, da smo na njegovi strani, da razumemo njegove občutke. Včasih že sočutno poslušanje otroku sporoči, da ni sam v svojem strahu.
Nato pa mu povejmo, da mu zaupamo. Da verjamemo vanj ne glede na izid posameznega testa. Pomembno je, da otroku jasno pokažemo, da cenimo njegov trud in vztrajnost bolj kot končno številko na listu. Namesto da še mi dodatno poudarjamo »moraš doseči toliko in toliko točk«, ga raje pohvalimo za napredek, ki ga vidimo. Vsak majhen je vreden priznanja. Ko otrok začuti, da opazimo in cenimo njegove napore, mu s tem krepimo samozavest. Tako bo tudi manj verjetno, da se bo ustrašil samega rezultata, saj bo vedel, da zanj ni pogoj za našo ljubezen ali spoštovanje.
V veliko uteho jim je lahko tudi naše zagotovilo, da en neuspeh ne pomeni konca sveta. Spomnimo tako sebe kot otroka, da je izpit pravzaprav le preizkus znanja, ne pa sodba o njegovi vrednosti kot osebe. Če mu spodleti po pričakovanjih, to še ne pomeni, da mu ne bo uspelo na dolgi rok. Povejmo mu kak primer iz svojega življenja, ko se nekaj ni izšlo po načrtih, pa smo vseeno našli drugo pot in dosegli svoje cilje. S tem ga učimo življenjske lekcije, da porazi in padci ne izničijo njegovih talentov, lahko pa ga nečesa naučijo.
Pomembno je tudi, da v hiši vzpostavimo okolje, ki med učenjem zmanjšuje nepotreben stres. Poskusimo v času priprav na izpite omejiti moteče dejavnike. Spoštujmo njihov urnik. Če vidimo, da se je naš dijak cel dopoldan učil, ne vztrajajmo še popoldne pri napornih domačih opravilih.
Raje ga spodbudimo, naj gre po kosilu na kratek sprehod ali se malo odklopi ob najljubši glasbi. Skrb za zdravo prehrano in gibanje prav tako ni odveč - ko skupaj z otrokom skuhamo zdravo večerjo ali gremo popoldne za pol ure na zrak, skrbimo tako za njegovo kot svojo dobrobit. Ti majhni odmiki od učenja niso izguba časa, ampak naložba v boljše razpoloženje in zbranost.
Na koncu dneva pa se z otrokom spomnite, da ste v tem skupaj. Naj ve, da smo ponosni nanj že zato, ker se trudi in pogumno sooča s temi izzivi. Če mu to pokažemo z iskrenimi besedami ali majhno gesto (recimo najljubša domača sladica po napornem tednu), bo vedel, da ima v nas zaveznika. Mi starši smo zanj varen pristan. Tisti, h kateremu se lahko zateče, ko ga je strah ali ko ga skrbi.
Ko bo čutil, da ga doma čakajo razumevanje, mir in podpora, se bo lažje spoprijel s pritiskom šolskih preizkusov. Nenazadnje je to zares tisto, kar šteje: da iz tega obdobja ne pridemo kot zmagovalci točkovanja, temveč kot družina, ki je še bolj povezana in odporna na izzive prihodnosti.
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
