Zakaj kidanje snega predstavlja skrito tveganje za srce
Kidanje snega lahko močno obremeni srce, zlasti v hudem mrazu. Nevarnost je večja pri starejših in pri tistih, ki niso telesno pripravljeni.
Obilno sneženje mnogi doživljajo kot idiličen znak prave zime, vendar zdravniki opozarjajo, da je lahko kidanje snega za srce izjemno nevarno. Kombinacija mraza, nenadnega telesnega napora in pogosto slabe telesne pripravljenosti predstavlja resno tveganje, zlasti za starejše in kronične bolnike.
Srce pod obremenitvijo, ki je pogosto podcenjena
Po ugotovitvah strokovnjakov s klinike Mayo lahko že deset minut intenzivnega kidanja snega srčni utrip dvigne skoraj na raven največje zmogljivosti. To pomeni, da je srce obremenjeno podobno kot pri kardiološkem testu napora; le da brez zdravniškega nadzora.
Težava ni le v fizičnem delu. Hladen zrak povzroča krčenje krvnih žil, zvišuje krvni tlak in zmanjšuje dotok krvi do srca. Ko temu dodamo še dvigovanje težkega, mokrega snega in zadrževanje diha ob naporu, se tveganje za srčni infarkt močno poveča.
Starost ni edini dejavnik tveganja
Čeprav ni natančno določene starosti, po kateri kidanje snega ni več priporočljivo, so kardiologi enotni, da je previdnost nujna že po 45. letu, še posebej pa po 65. letu starosti. Ključno vlogo ima telesna pripravljenost in splošno zdravstveno stanje.
Najbolj previdni naj bodo:
- ljudje z visokim krvnim tlakom ali povišanim holesterolom,
- osebe s sladkorno boleznijo,
- posamezniki s prekomerno telesno težo,
- tisti s sedečim načinom življenja,
- ter vsi, ki so že doživeli srčni ali možganski infarkt.
Zdravniki posebej poudarjajo, da osebe po operaciji srčnega obvoda in osebe z vstavljenimi žilnimi opornicami (stenti) snega sploh ne bi smele kidati.
Zakaj je mraz še dodatno nevaren
Raziskave kažejo, da izpostavljenost nizkim temperaturam povzroči bistveno več smrti zaradi bolezni srca in ožilja kot vročina. Mraz povečuje obremenitev srca, tveganje pa je najvišje prav pri starejših od 65 let. Srčni dogodki se pogosto zgodijo nenadoma, brez predhodnih opozorilnih znakov.
Kako zmanjšati tveganje, če se kidanju ne morete izogniti
Strokovnjaki svetujejo, da kidanje snega prepustite mlajšim ali fizično bolje pripravljenim osebam. Če to ni mogoče, je pomembno upoštevati osnovna varnostna priporočila:
- delajte počasi in z zmernim tempom,
- delajte pogoste odmore,
- sneg raje potiskajte ali »pometajte« kot dvigujte,
- ne zadržujte diha med naporom,
- oblecite se toplo, z zaščitenimi rokami, glavo ter pokritimi usti in nosom.
Tudi uporaba motornih snežnih frez sicer zmanjša fizični napor, vendar ne pomeni popolne varnosti, saj lahko tudi takšno delo občutno pospeši srčni utrip.
Kdaj takoj poiskati zdravniško pomoč
Bolečina v prsih, zasoplost, nenaden občutek utrujenosti, vrtoglavica ali nepravilen srčni utrip so opozorilni znaki, ki jih ne gre nikoli ignorirati. Tudi če hitro izzvenijo, je nujno poiskati zdravniško pomoč.
Sporočilo kardiologov je jasno: pri kidanju snega ne gre za pogum ali vztrajnost, temveč za varnost. V dvomu je vedno bolje zaščititi svoje zdravje kot tvegati resne posledice.
