arhiv; NIJZ NM

Novi koronavirus kljub strogim zaščitnim ukrepom ne pojenja – ne v svetu ne pri nas. V Sloveniji še vedno vsak dan potrjujemo po 1.600 in več na novo okuženih, vsakodnevno pa umre za avtobus ljudi.

»Trajnejša rešitev se zato kaže v cepivu. Le ustrezna precepljenost z varnimi in učinkovitimi cepivi bo zmanjšala širjenje okuženosti, število hospitaliziranih in umrlih ter vse negativne posledice za našo družbo,« pravi Marta Košir, dr. med., spec. javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Novem mestu. K sreči so med pandemijo države sveta prepoznale globalen pomen razvoja cepiva proti temu smrtonosnemu virusu, stopile skupaj in finančno priskočile na pomoč stroki oz. biotehnološkim podjetjem ter tako omogočile hiter razvoj cepiva proti covid-19, ki je danes že na voljo. »To se je zgodilo v rekordnem času enega leta, običajno traja deset let in tudi več. Vsaj ena korist te epidemije,« komentira Koširjeva.

Zdaj ima tudi EU zagotovljeno cepivo, ki ga bo s sistemom enotnega javnega naročanja pravično razdelila med države članice, tudi Slovenijo.

Najprej najbolj ogroženi

Svetovna zdravstvena organizacija ves čas opozarja, da to cepivo ne sme biti vir velikih zaslužkov, ampak mora njegova izdelava slediti temeljnemu načelu – da bo čim bolj dostopno, torej da bo na voljo poceni in v velikih količinah.

Pri nas si prvo pošiljko cepiva, ki ga razvijata v nemško-ameriškem partnerstvu družbi Pfizer in Biontech, obetamo konec tega meseca ali na začetku januarja prihodnje leto. Izkazalo se je za 95-odstotno učinkovito. »Dva odmerka sta potrebna, ker po prvem še ni dovolj velike zaščite,« pojasni Koširjeva. Cepiva bo seveda na začetku manj kot dejanskih potreb. Zato bo cepljenje potekalo na podlagi vnaprej pripravljenih prednostnih seznamov, ki bodo enakomerno razporejeni po Sloveniji, ti pa zaradi varovanja osebnih podatkov ne bodo poimenski.

Prve količine cepiva bodo za do 50 tisoč ljudi

Prve pridejo na vrsto najbolj ogrožene skupine prebivalcev in kritične skupine za delovanje družbe: zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše. Takoj za njimi bi bili do cepljenja upravičeni starejši od 60 let. Ti bi se cepili postopoma, glede na dostopnost cepiva, najprej tisti, stari 80 let in več, nato 75 let in več itd. Nato bi prišli na vrsto kronični bolniki, mlajši od 60 let (bolniki z rakom, diabetesom, debelostjo, kroničnimi obolenji dihal, srca, ledvic, jeter, nevrološki bolniki, imunsko oslabljeni bolniki).

V četrti skupini so druge nujne službe, kot so zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih, policija, civilna zaščita, vojska, delavci v kmetijskem in živilskem sektorju, v prometu ... Nato bi cepili še preostale prebivalce. Do cepljenja, katerega stroške bo krila država, bodo upravičeni vsi prebivalci Slovenije s stalnim ali začasnim prebivališčem. Cepljenje bo brezplačno za vse državljane, ne glede na to, ali so zavarovani.

Čisto cepivo

Infektologinja Mojca Matičič, ki je hkrati vodja uradnega covidnega klicnega centra v državi, poudarja, da ni nobenega razloga, da se posameznik ne bi cepil, saj je cepivo, ki se prvo obeta za uporabo, učinkovito in ne povzroča stranskih učinkov.

Kot pojasni, so v laboratoriju biosintetsko razvili kodo delčka virusa, ki jo bodo s cepivom vnesli v mišico. Cepivo bo potem v telesu spodbudilo nastanek beljakovine, ki bo sprožila imunski odziv telesa na novi koronavirus.

Matičičeva poudarja, da gre za čisto cepivo, kar pomeni, da ne vsebuje nobenega biološkega materiala ali adjuvansov. Zaradi tega cepivo tudi ne sproža posebnih stranskih učinkov, ravno tako ne avtoimunskih ali navzkrižnih reakcij. Povzroča pa sterilizacijsko imunost, kar pomeni, da sproži nastanek protiteles na sluznicah naših dihal in tako prepreči, da bi se novi koronavirus pripel na sluznico in da bi ga gostitelj prenašal.

Cepivo je 95-odstotno učinkovito, v telesu posameznika vsaj 30 dni po drugem odmerku ostane zelo veliko nevtralizacijskih protiteles, ki se borijo proti virusu, oz. stroka pravi, da naj bi bil posameznik zaščiten od sedem do devet dni po drugem odmerku. Cepivo naj bi nas proti covid-19 ščitilo vsaj leto dni.

Dileme, dvomi,…

A mnogi še vedno dvomijo, imajo nezaupanje, pomisleke in strahove o nezaželenih učinkih cepljenja, bojijo se, da je nevarno. Koširjeva pove, da je lokalne reakcije pri cepljenju (zatrdlina, boleča rama …) pričakovati, a to je le znak, da je telo na cepivo odreagiralo, in ti učinki minejo. Lahko nastanejo tudi alergijske reakcije, a vse to so malenkosti v primerjavi s tem, kaj nam cepljenje omogoči. Pri vzročnih boleznih, ki bi se morda pojavile, pa gre bolj za sopojav, te bolezni bi človeka običajno doletele tudi sicer, meni Koširjeva.

Gotovo k prepričevanju prebivalstva o nujnosti cepljenja proti covid-19 ne pripomorejo novice, kot je bila nedavna, da naj bi cepivo povzročilo splave in da bi lahko dve tretjini žensk po cepljenju nekaj časa ostali neplodni. Stroka jo je zavrnila kot izmišljene in brez znanstvene podlage, pa tudi dotični ginekolog in porodničar, ki je to dal v javnost, se je vsem prizadetim opravičil.

»Vsa cepiva morajo prestati redni postopek registracije na Evropski agenciji za zdravila (EMA), in tudi ta ga je, je pa res, da se dokumenti za registracijo, to so rezultati študij, pripravljajo z zelo pospešenim tempom,« pravi Alojz Ihan, mikrobiolog, imunolog in profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Pojasnjuje, da je to mogoče zaradi državnega sofinanciranja razvoja, ki manjša finančno tveganje proizvajalcev, zato se lahko faze testiranja delajo vzporedno in v izjemno velikem obsegu.

Tudi o letošnjem cepljenju proti gripi in o tem, kakšno je zanimanje za cepljenje proti covidu-19 in odgovore na številna vprašanja pa najdete v aktualni tiskani številki Dolenjskega lista.