Bodo poceni kitajski avtomobili preplavili Evropo
Zeleni prehod na električna vozila je v kot stisnil evropsko avtomobilsko industrijo. Zdaj trge prepljavljajo še poceni bencinski avtomobili s Kitajske.
Kitajska avtomobilska industrija vedno bolj spreminja svetovni trg, to pa bo v veliki meri občutila (in že občuti) tudi Evropa. Opozoril, da politika v Bruslju vodi v ekonomsko uničenje avtomobilske industrije, so vedno glasnejši. Gospodarski potencial Kitajske je ogromen, dostop do ključnih surovin in cenejša delovna sila sta omogočila, da so njihovi izdelki lahko še vedno kakovostni, a tudi cenejši in zato so kitajski električni avtomobili dobesedno preplavili Evropo.
Nižje cene privlačijo kupce
Zdaj pa so se predvsem trgi, kjer si prehod na električna vozila težje privoščijo, postali tarča kitajskih trgovcev, a to pot z bencinskimi vozili. Pogosto kupce prepričajo ravno nižje cene od v primerjavi z zahodnimi proizvajalci.
Na Kitajskem je namreč industrija električnih vozil v zgolj nekaj letih osvojila polovico domačega trga ter uničila prodajo bencinskih vozil globalnih proizvajalcev, ki so nekoč tam prevladovali. A s tem so na Kitajskem povzročili težave tudi svojim proizvajalcem, ki še vedno stavijo na naftne avtomobile
Ti, tako kot njihovi evropski tekmeci na kitajskem trgu, beležijo večje padce prodaje, vendar pa so na te težave odgovorili z večjim izvozom. A kam z vozili, ki jih doma ne morejo več prodati? Njihova glavna tarča so tako postali trgi v Evropi, Afriki in južni Ameriki.
Eksplozija izvoza bencinskih vozil
Medtem ko se zahodna politika in tudi proizvajalci večinoma osredotočajo na veliko grožnjo kitajskih električnih vozil, na katera so uvedli carine, pa na trge na Poljskem, Južni Afriki ali Urugvaju prihaja vedno več kitajskih avtomobilov z bencinskimi motorji.
Od leta 2020 so bencinska vozila predstavljala 76 odstotkov kitajskega avtomobilskega izvoza, na leto so tako v tujino poslali milijona vozil v 2020, zdaj pa so že pri 6,5 milijonih avtomobilov. Svetovalnega podjetja Automobility navaja, da je ta porast izvoza bencinskih avtomobilov neposredna posledica subvencij za električna vozila na kitajskem trgu, ki so povzročile skoraj uničile poslovanje proizvajalcev kot so Volkswagen, General Motors ali Nissan.
Zaradi obeta po dobičku je tako rekoč čez noč nastalo veliko kitajskih avtomobilskih znamk za električna vozila, strokovnjaki govorijo o več deset znamkah, ki jih do sedaj ni bilo na globalnem avtomobilističnem zemljevidu. S tem se je začela prava cenovna vojna, cenejši »električarji« pa so začeli osvajati tudi Evropo.
Kitajski izvoz bencinskih vozil pa tudi ni od muh, če ob vsem tem odštejemo električne in hibridne modele, je bil že samo ta izvoz dovolj obsežen, da je Kitajska postala največja izvoznica avtomobilov na svetu.
Med največjimi izvozniki so državni velikani kot so SAIC, BAIC, Dongfeng in Changan, ki so desetletja živeli od dobičkov in tehničnega znanja, ki so ga pridobili v skupnih podjetjih s tujimi znamkami. Ta partnerstva, pogosto so jih označili kot prisilne poroke, so se začela v osemdesetih letih ko je Peking kot pogoj za delovanje tujih znamk na Kitajskem zahteval ustanovitev mešanih podjetjih in s tem tudi prenos znanja in tehnologij.
A z vzponom zasebnih inovativnih proizvajalcev električnih vozil, kot je znamka BYD, so pa so prodajne številke teh skupnih podjetij strmoglavile. Prodaja SAIC-GM je denimo padla z 1,4 milijona na 435.000 vozil med letoma 2020 in 2024.
Prodaja v tujini rešuje padce prodaje doma
Kitajski državni proizvajalci tako zdaj beležijo visoko prodajo na trgih, ki so bili nekoč domena njihovih zahodnih partnerjev. SAIC je svoj izvoz povečal s 400.000 vozil v 2020 na več kot milijon v 2024.
Znamka Dongfeng je lani izvozila skoraj 250.000 vozil kar je štirikrat več kot pred petimi leti. To je postalo ključno, saj je prodaja avtomobilov njegovih skupnih podjetij, ki so jih ustanovili s Hondo in Nissanom, naravnost strmoglavila.
V mnogih državah vzhodne Evrope, Latinske Amerike in Afrike, državah torej, kjer je tako imenovani zeleni prehod v mobilnosti šele začel svojo pot in kjer je polnilna infrastruktura za električne avtomobile še v povojih, pa pje veliko boljša prodaja bencinskih vozil. Medtem ko Peking sicer cilja na dolgoročno globalno dominacijo na področju električnih vozil in hibridov, pa kitajski proizvajalci kupcem za zdaj ponujajo tisto, kar si ti želijo.
Največji kitajski izvoznik je znamka Chery, katerega globalna prodaja je poskočila s 730.000 na 2,6 milijona vozil med letoma 2020 in 2024. Približno 80 odstotkov njegove prodaje predstavljajo bencinski modeli.
Kitajska industrija je prenasičena
Med deset največjih izvoznikov spadajo tudi Geely, Great Wall Motor in številna državna podjetja. Samo dva med največjimi desetimi izvozniki sta povsem osredotočena na električne modele: Tesla in BYD.
Čeprav BYD povečuje izvoz električnih in hibridnih modelov, pa bencinski avtomobili še vedno predstavljajo skoraj dve tretjini celotnega letošnjega kitajskega avtomobilskega izvoza.
V znamkah Chery, Dongfeng in FAW priznavajo, da je izvoz v tujino ključen za njihovo rast in dobičkonosnost. Kitajski trg je medtem postal tako konkurenčen, da so nekateri proizvajalci na samem robu preživetja oziroma, kot pravijo sami, lahko s samo enim neuspešnim modelom zdrsnejo v bankrot.
Zeleni prehod Evropa drago plačuje
Kitajska politika, ki je spodbujala razvoj električnih vozil, je hkrati ustvarila presežne zmogljivosti za proizvodnjo bencinskih vozil. Po oceni Automobilityja je na Kitajskem neizkoriščenih še za 20 milijonov bencinskih avtomobilov proizvodnih kapacitet na leto.
In to seveda stroškovno ni vzdržno, zato jih trenutno lahko rešuje le izvoz, kamor pošiljajo presežke svoje proizvodnje. Največjo ceno pa tako na koncu plačuje evropska avtomobilska industrija in evropski delavec.
A »električna mobilnost za vsako ceno« se v Bruslju nemoteno odvija dalje, kar pa je začelo »motiti« vedno več držav. Nedavno je celo nemški kancler Merz ponovno pozval odločevalce, da naj dobro premislijo o načrtovani prepovedi prodaje avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. »Tako drastičnega reza ne bo, če bom le imel pri tem kaj besede. Ne smemo ogroziti evropske industrije s takimi drastičnimi prijemi,« je povedal Merz, ko je opozoril, da so samo v Nemčiji v letu 2024 izgubili več kot 50.000 delovnih mest v avtomobilskem sektorju na račun favoriziranja električnih vozil.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
