Preveč interneta, premalo življenja: Nekemične zasvojenosti v porastu
Naraščajoča uporaba interneta, videoiger in družbenih omrežij med mladimi povečuje tveganje za nekemične zasvojenosti.
Hitro spreminjajoče se digitalno okolje prinaša nove izzive, predvsem za mlade, ki so najbolj ranljiva skupina glede razvoja nekemičnih zasvojenosti, so izpostavili govorci na četrti konferenci obvladovanja nekemičnih zasvojenosti Odtujeni v povezanem svetu, ki jo je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skupaj z ministrstvom za zdravje.
Vplivajo na odnose in uspešnost
Dogodek je odprl generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec, ki je opozoril, da problematična uporaba interneta postaja vse večji izziv.
"Čeprav se zasvojenosti pojavljajo pri vseh starostnih skupinah, so najizrazitejše pri mladih, ki predstavljajo našo prihodnost in pri katerih so posledice lahko še posebej daljnosežne. Nekemične zasvojenosti imajo številne negativne posledice za posameznika, njegove medosebne odnose, učno in delovno uspešnost, s tem pa tudi širše družbene posledice. Zato je naša skupna odgovornost, da kot strokovnjaki ozaveščamo o tveganjih in razvijamo rešitve, ki posameznikom omogočajo učinkovito prepoznavanje in obvladovanje teh izzivov," je dejal.
Nekemične zasvojenosti naraščajo
Poleg zasvojenosti z alkoholom in drogami narašča število vedenjskih oziroma nekemičnih zasvojenosti, povezanih z digitalnimi tehnologijami, kot so internet, videoigre, družbena omrežja, igre na srečo in pretirana uporaba pametnih naprav.
Podatki NIJZ iz leta 2023 kažejo, da internet uporablja 84,7 % prebivalcev med 15. in 74. letom, med mladimi pa več kot 95 %. Najvišje tveganje za zasvojenost je med mladimi 15–19 let, pri družbenih omrežjih je visoko tveganih 18,9 % mladih, 24,1 % prebivalcev igra videoigre, največ visoko tveganih je med 20–24-letniki, igre na srečo pa igra 11 % odraslih, med mladimi 15–19 let pa je tveganje 13,2 %. Vodja interdisciplinarne delovne skupine za nekemične zasvojenosti programa MIRA na NIJZ Špela Selak opozarja, da prezgodnja ali prekomerna izpostavljenost digitalnim vsebinam pri otrocih lahko vodi do težav z govorom, spanjem, vidom, pozornostjo in vedenjsko-čustvenimi težavami.
Iščejo olajšanje v digitalnih vsebinah
Nekemične zasvojenosti se pogosto prepletajo s težavami v duševnem zdravju. Redna profesorica socialne psihologije na FDV Metka Kuhar poudarja, da otroci, ki ne razvijejo ustreznih regulacijskih strategij, pogosto iščejo hitro olajšanje v digitalnih vsebinah, kar ustvarja začarani krog zasvojenosti. Kljub senzacionalističnim trditvam znanstvena skupnost še ni soglasna, v kolikšni meri digitalizacija neposredno poslabšuje duševno zdravje mladih. Profesor Christian Montag opozarja tudi na nove izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca in interaktivne aplikacije, ki lahko povečujejo tveganje zasvojenosti.
Zaradi vse večje razširjenosti nekemičnih zasvojenosti so pomembni preventivni programi in dostopni načini zdravljenja. Slovenija krepi programe, med drugim obravnavo nekemičnih zasvojenosti za odrasle v psihiatrični bolnišnici Idrija, obravnavo za otroke in mladostnike v mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna v sodelovanju s centrom pomoči Logout ter vključevanje tematik v delo centrov za duševno zdravje in nevladnih organizacij. NIJZ izvaja številne raziskovalne in preventivne aktivnosti v okviru programa MIRA.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
