To je 14 točk premirja, ki ga bodo po besedah Trumpa podpisali že v četrtek
ZDA in Iran pred podpisom: 14 točk za konec vojne in odprtje Hormuza
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci ob robu vrha skupine G7 v francoskem Evianu napovedal, da bi lahko ZDA in Iran sporazum podpisala že v četrtek ali petek. Po poročanju STA pri tem ni izključil možnosti, da bi se slovesnega podpisa v Švici udeležil tudi sam.
»Sporazum, ki smo ga z Iranom dosegli v nedeljo, bo podpisan kmalu, jutri, morda naslednji dan,« je dejal Trump in dodal, da je podpis po njegovih besedah najverjetnejši. Pred tem je ameriški predsednik napovedoval, da bo sporazum podpisan v petek v Švici, v imenu ZDA pa naj bi ga podpisal podpredsednik J. D. Vance.
Gre za memorandum o razumevanju, ki uradno še ni bil objavljen, so pa njegovo vsebino objavili oziroma povzeli ameriški mediji. Reuters je poročal, da je pregledal osnutek dokumenta, ki v 14 točkah določa okvir za konec vojne, odprtje Hormuške ožine in 60-dnevno obdobje pogajanj o končnem sporazumu.
CNN je ob sklicevanju na ameriške vire poročal, da dokument vključuje tudi zagotovilo, da Iran ne bo razvijal jedrskega orožja.
Trump je ob tem zavrnil poročanje, da naj bi ZDA Iranu neposredno plačale 300 milijard dolarjev. To je označil za »lažno zgodbo«.
Pozneje je dejal, da bi lahko Washington Teheranu omogočil zaslužek s prodajo nafte in dostop do sklada za obnovo, vendar le, če bo Iran po njegovih besedah »stvari delal prav«.
Kaj predvideva 14-točkovni memorandum?
1. Takojšen konec vojne
Iran in ZDA bi skupaj z zavezniki v trenutni vojni ob podpisu memoranduma razglasili takojšen in trajen konec sovražnosti na vseh frontah, tudi v Libanonu. Strani bi se zavezali, da druga proti drugi ne bodo izvajale sovražnih dejanj ter da se bodo vzdržale groženj in uporabe sile.
2. Spoštovanje suverenosti
Obe državi bi se zavezali k spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti druge strani. V dokumentu je predvidena tudi zaveza, da se ne bosta vmešavali v notranje zadeve druga druge.
3. Končni sporazum v 60 dneh
Memorandum predvideva, da bi ZDA in Iran v največ 60 dneh začela pogajanja in dosegla končni sporazum. Rok bi bilo mogoče podaljšati, vendar le s soglasjem obeh strani.
4. Odprava ameriške pomorske blokade
ZDA bi se takoj po podpisu memoranduma zavezale k odpravi pomorske blokade in prenehanju oviranja Irana. Promet naj bi se v največ 30 dneh vrnil na predvojno raven, ameriške sile pa naj bi se po sklenitvi končnega sporazuma v 30 dneh umaknile iz okoliških območij.
5. Ponovno odprtje Hormuške ožine
Iran bi moral takoj sprejeti ukrepe, da se v 30 dneh obnovi plovba trgovskih ladij med Perzijskim zalivom in Omanskim morjem. To vključuje tudi odstranjevanje tehničnih ovir in nevtralizacijo min.
6. Načrt za obnovo Irana
ZDA bi skupaj z regionalnimi partnerji pripravile celovit načrt za obnovo in gospodarski razvoj Irana. Osnutek omenja najmanj 300 milijard dolarjev financiranja, mehanizem izvedbe pa bi moral biti dogovorjen v okviru končnega sporazuma.
7. Postopna odprava sankcij
Washington bi se zavezal, da bo po časovnici, dogovorjeni v končnem sporazumu, odpravil vse vrste sankcij proti Iranu. To bi vključevalo resolucije Varnostnega sveta ZN, ukrepe Mednarodne agencije za jedrsko energijo in enostranske ameriške sankcije.
8. Iransko zagotovilo glede jedrskega orožja
Iran bi v memorandumu ponovil, da ne bo nikoli proizvajal jedrskega orožja. Vprašanje obogatenega jedrskega materiala in druga odprta jedrska vprašanja bi bila rešena šele v končnem sporazumu.
9. Zamrznitev trenutnega stanja do končnega dogovora
Do sklenitve končnega sporazuma bi obe strani ohranili trenutno stanje. Iran ne bi spreminjal svojega jedrskega programa, ZDA pa ne bi uvajale novih sankcij ali krepile vojaške prisotnosti v regiji.
10. Izjeme za izvoz iranske nafte
Ameriško finančno ministrstvo bi po podpisu memoranduma izdalo izjeme, ki bi omogočile izvoz iranske surove nafte, petrokemičnih izdelkov in povezanih storitev. To bi zajemalo tudi bančne, zavarovalniške in transportne storitve.
11. Dostop do zamrznjenih iranskih sredstev
Osnutek predvideva, da bi bila ob napredku pogajanj Iranu sproščena zamrznjena oziroma omejena sredstva. Denar bi bil po dokumentu na voljo za plačila, ki bi jih določila iranska centralna banka, ZDA pa bi morale izdati potrebna dovoljenja.
12. Mehanizem za nadzor izvajanja
ZDA in Iran bi vzpostavila mehanizem za spremljanje izvajanja končnega sporazuma. Ta bi bil namenjen nadzoru nad izpolnjevanjem obveznosti in prihodnjemu spoštovanju dogovora.
13. Pogajanja po začetku izvajanja ključnih ukrepov
Pogajanja o končnem sporazumu bi se začela po podpisu memoranduma in po zagotovilih, da se izvajajo ključne točke o odpravi blokade, odprtju plovbe, izjemah za izvoz nafte in sproščanju sredstev.
14. Potrditev v Varnostnem svetu ZN
Končni sporazum bi moral biti potrjen z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov. S tem bi dogovor dobil tudi mednarodnopravno težo.
Ostajajo občutljiva vprašanja
Čeprav memorandum nakazuje možnost konca vojne, številna ključna vprašanja ostajajo odprta.
Med njimi so predvsem prihodnost iranskega jedrskega programa, zaporedje odprave sankcij, dostop do zamrznjenih sredstev in vprašanje iranskih balističnih raket.
Trump je v Evianu dejal, da bodo v prihodnjih pogajanjih sodelovale tudi države Perzijskega zaliva, razpravljali pa naj bi o »nejedrskih vprašanjih«, vključno z iranskimi konvencionalnimi balističnimi raketami.
Omenil je tudi Libanon in dejal, da je mir v tej državi »nekaj, na čemer bomo morali delati«.
Po poročanju BBC Trump upa, da bi bil sporazum z Iranom lahko začetek širšega dogovora za Bližnji vzhod.
Za zdaj pa ostaja ključno vprašanje, ali bosta Washington in Teheran poleg podpisa sposobna izpeljati tudi zaporedje ukrepov, od katerega bo odvisna usoda končnega sporazuma.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

