Vrečko: "To ni sprava, ampak ideološki projekt desnice"
Poslanci Levice in Vesne so danes v državni zbor vložili predlog sprememb zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po predlogu bi v zakonu črtali člen, ki 17. maj razglaša za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Namen uvedbe spominskega dne ni sprava, ampak ideološko razdvajanje v družbi, so poudarili v stranki Levica.
»Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki uvaja omenjeni spominski dan, je bila sprejeta brez širše javne in strokovne razprave,« je na današnji novinarski konferenci dejala sokoordinatorica Levice in vodja poslanske skupine Levica in Vesna Asta Vrečko. Po njenem prepričanju namen koalicije in nove vlade ni sprava, ampak poglabljanje delitev in razlik v družbi. Kot je posvarila, bi se to sprožilo vsako leto ob tem prazniku. Uvedeni spominski dan vidi kot »ideološki projekt desnice«.
Vrečko pričakuje podporo Resnice
Po njenih besedah morajo zgodovino interpretirati pristojne institucije, fakultete in muzeji, ne pa država. Pričakuje, da bo predlog v državnem zboru podprla tudi Resnica. Tako vodja te poslanske skupine Katja Kokot kot tudi predsednik Resnice Zoran Stevanović sta namreč ob sprejemanju novele zakona o prikritih vojnih grobiščih izrazila mnenje, da ta praznik ni potreben, je spomnila. »Resnica ima zdaj možnost, da stoji za svojimi besedami,« je dodala.
Prav tako se bodo glede možne podpore pogovorili s SD in Svobodo. V Levici pričakujejo, da bodo predlog podprli.
Za zakon glasovalo 50 poslancev
Državni zbor je novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev sprejel 26. maja s 50 glasovi za in 32 glasovi proti. Pripravili so jo v koaliciji SDS, Demokratov ter trojčka NSi, SLS in Fokus. Nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja je bil razglašen že maja 2022 v času takratne vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba ukinjen.
Janković: Ne v Ljubljani
Sprejeta novela pa določa tudi, da bodo posmrtni ostanki iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopani na pokopališču Žale v Ljubljani, pri čemer bi imelo to območje pokopališča status kulturnega spomenika državnega pomena. Ljubljanski župan Zoran Janković je napovedal, da bodo s pravnimi službami preučili možnosti preprečitve pokopa. Meni, da si žrtve zaslužijo pokop, vendar ne na Žalah, kjer ni dovolj prostora.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
