Janša nakazal podreditev Rutteju: "Prvič bo neprijetno iti na vrh Nata"
Nato naj Sloveniji ne bi priznal vseh izdatkov, ki jih je prejšnja vlada štela med obrambne. Janša opozarja, da je država pod rdečo črto.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je danes v Bruslju dejal, da Slovenija lani ni dosegla cilja, po katerem naj bi članice za obrambo namenile najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda.
»Albanija, Češka in Slovenija lani tega niso dosegle, vendar so se jasno zavezale, da bodo letos presegle dva odstotka BDP,« je dejal Rutte.
Njegove izjave so za Slovenijo politično občutljive, ker neposredno posegajo v domači spor o tem, kaj je prejšnja vlada štela med obrambne izdatke. Vlada Roberta Goloba je zatrjevala, da je Slovenija dolgoletno zavezo dosegla, Rutte pa je v pismu nekdanjemu premierju opozoril, da je bila dejanska slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke po Natovi metodologiji precej nižja.
Po navedbah generalnega sekretarja je bilo povišanje doseženo tudi z vključevanjem projektov, ki po oceni Nata ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Če bi jih izločili, naj bi Slovenija lani za obrambo namenila približno 1,6 odstotka BDP oziroma okoli 300 milijonov evrov manj od prikazanega zneska.
Kateri projekti so bili sporni, iz pisma ni bilo razvidno. V kabinetu prejšnjega predsednika vlade so zatrjevali, da je vlada za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze dveh odstotkov BDP.
Janša postavlja pod vprašaj oceno prejšnje vlade
Na Ruttejeve navedbe se je danes posredno navezal tudi premier Janez Janša. Ob sprejemu vlade pri predsednici republike Nataši Pirc Musar je dejal, da je pred Slovenijo na področju obrambe »kar nekaj velikih izzivov«.
»Čaka nas vrh Nata v juliju in ko sem gledal osnutke dokumentov, vidim Slovenijo daleč pod rdečo črto. Mislim, da bo prvič neprijetno iti na ta vrh,« je dejal Janša.
S tem je nova vlada tudi politično zavrnila razlago prejšnje, da je Slovenija obrambni cilj že dosegla. Janševe besede nakazujejo, da bo vprašanje obrambnih izdatkov ena prvih večjih proračunskih preizkušenj nove vlade.
Če bo želela Slovenija pred zaveznicami dokazati izpolnjevanje Natovih zavez, bo morala povečati sredstva za obrambo oziroma za projekte, ki jih Nato priznava kot osnovne obrambne izdatke.
Janša je napovedal, da bo vlada do vrha pripravila rešitve. Ob tem je zagotovil, da Slovenija v zavezništvu ne bo pasivna opazovalka, temveč bo prispevala tudi ideje pri reševanju izzivov severnoatlantskega zavezništva.
Rutte: zaveznice povečujejo porabo
Rutte je sicer poudaril, da zaveznice kot celota močno povečujejo obrambne izdatke. Po njegovih besedah je bilo leta 2025 za obrambo namenjenih 90 milijard več kot leto prej.
»Če pogledamo krepitve obrambnih izdatkov, so te res osupljive,« je dejal.
Dodal je, da je skupna slika »resnično dobra«, saj številne članice že dosegajo višje ravni porabe. »In to je nujno, ker se moramo braniti,« je poudaril.
Ob tem je Rutte opozoril, da pri treh državah, ki cilja po njegovih navedbah lani niso dosegle, ne gre za velik znesek v primerjavi s skupnimi obrambnimi izdatki zavezništva.
Dva odstotka sta postala spodnji prag
Cilj dveh odstotkov BDP ni nov. Zaveznice so se leta 2014 v Walesu dogovorile, da bodo obrambne izdatke zvišale na dva odstotka BDP. Po vojni v Ukrajini in zaostrenih varnostnih razmerah v Evropi se je pritisk na članice še povečal.
Na vrhu v Haagu junija lani so se članice zavezale k precej višjemu cilju: do leta 2035 naj bi za obrambo in z njo povezane naložbe namenile pet odstotkov BDP. Od tega naj bi 3,5 odstotka namenile za osnovne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za širše varnostno povezane naložbe.
Za Slovenijo to pomeni, da razprava o dveh odstotkih ni več zgornja meja, ampak vse bolj spodnji prag. Če držijo Ruttejeve navedbe, Slovenija lani ni dosegla niti starega cilja, hkrati pa bo morala v prihodnjih letih pripraviti pot do bistveno višjih izdatkov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
