Arhiv Lokalno.si

Da je danes svetovni dan boja proti AIDS-u, seveda veste. A samo vedeti je premalo, treba se je aktivno vključiti v ta boj. To je vodilo tudi Mladi forum Socialnih demokratov Novo mesto, ki so pod stopniščem Novega trga postavili stojnico in mimoidočim delili rdeče pentlje in kondome. ''Naš namen je s takšnim razdeljevanjem seznanjati in opozarjati javnost na posledice, ki jih lahko povzroči virus HIV in usmeriti pozornost na preprečevanje širjenja bolezni, ki jo je žal tudi pri nas iz leta v leto več,'' je povedala predsednica MF SD NM Ika Habjan. Poleg tega mlade tudi podrobneje seznanjajo z omenjeno problematiko, jim povedo, kje se lahko testirajo, in jim odgovarjajo na vsa vprašanja v zvezi s preventivo. Danes, kot je povedala Ika, bodo ob stojnici do približno 15. ure. Morda bi bilo prav, da bi bili dlje časa, kajti mladi se na Novem trgu mudijo tudi v poznopopoldanskih in večernih urah, vendar - namen je dober.

Sicer pa ne gre samo za današnjo akcijo. Še ena je, povezana z vsemi klubi MF SD po Sloveniji. Gre za jutrišnjo licitacijo punčk v Narodnem muzeju v Ljubljani, ki so jih sami izdelali (tudi ministri so sodelovali). Ta del je namenjen globalni krizi, kar pomeni, da bo denar prek Unicefa Slovenije šel otrokom po svetu, ki so tudi žrtve AIDS-a.

Ika Habjan je še dodala, da bi takšne akcije večkrat pripravili, a je po njenih besedah težko priti do brezplačnih kondomov. Vse skupaj danes poteka pod geslom ''Igrajmo se varno'' in z enakim namenom je tam tudi stojnica Društva novomeških študentov, ki vam poleg rdeče pentlje in kondoma ponudijo še vroč čaj. Da vam bo toplo še preden se boste začeli igrati - varno!

Sicer pa so si študentje izbrali gesli Uživaj s kondomom! ter AIDS ne izbira! Ti lahko!

Število okuženih s HIV v Sloveniji narašča "zaradi porasta novih diagnoz med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi", je po poročanju STA ob svetovnem dnevu boja proti aidsu dejala Irena Klavs z Inštituta za varovanje zdravja. V zadnjih 10 letih je po diagnozi aids umrlo 38 oseb, letos pa je bilo prijavljenih 41 novih okužb s HIV-om, največ doslej, je dodala.

"V Sloveniji naj bi bil s HIV-om manj kot en okužen na 1000 prebivalcev, kar je malo v primerjavi z večino držav po svetu ali tudi v EU. Število okuženih z virusom HIV pa v Sloveniji počasi, a vztrajno narašča," je na današnji okrogli mizi ob mednarodnem dnevu boja proti aidsu pojasnila Irena Klavs.

Po njenih besedah je bilo v obdobju zadnjih desetih let do novembra letos skupno prijavljenih 266 primerov novih diagnoz okužbe z virusom HIV, medtem ko je po diagnozi aids v tem obdobju umrlo 38 bolnikov. "Letos je bilo prijavljenih 41 novih diagnoz okužbe z virusom HIV, kar je več kot kadar koli poprej v Sloveniji. Prirast novih diagnoz okužb s HIV-om po letu 2003 pripisujemo izključno porastu novih diagnoz med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi," je poudarila Klavsova.

Na inštitutu so imeli letos po več letih prvi primer diagnoze okužbe z virusom HIV "pri nekom, ki ima v zgodovini injiciranje prepovedanih drog, že mnogo let pa ni bilo nobenega primera okužbe z virusom HIV pri novorojenčku, ki bi se rodil okuženi materi".

Klavsova je dejala, da je bilo letos prijavljenih 10 primerov aidsa, pet ljudi pa je zaradi aidsa umrlo. Od slednjih je bila štirim v letošnjem letu postavljena diagnoza okužbe z virusom HIV, kar po besedah Klavsove pomeni, da ti bolniki ne bi umrli letos, če ne bi bili tako pozno diagnosticirani.

V Sloveniji opažajo, da se delež določenih diagnoz z virusom HIV relativno pozno diagnosticira, je opozorila. "S tem zamujamo dobre priložnosti za kakovostno zdravljenje, kar sicer izboljša kakovost življenja in podaljša preživetje okuženih, zgodnja diagnoza pa je pomembna tudi zaradi preprečitve nadaljnjega prenašanja bolezni," je še izpostavila Klavsova.

Direktorica Inštituta za varovanje zdravja Marija Seljak je poudarila, da je "naša skupna naloga nadaljevanje preventivnih prizadevanj, s katerimi lahko preprečimo nove okužbe in odpravimo predsodke o aidsu". Po njenih besedah so med drugim zagotavljanje izobraževanja, zaposlovanja, socialne oskrbe, preventive ter razvijanje strategij za boj proti stigmatizaciji obolelih za aidsom temeljne usmeritve, s katerimi lahko dosežemo uresničevanje obljub na tem področju.

Za varnost krvodajalcev in prejemnikov krvi pri nas skrbimo 25 let, je na novinarski konferenci ob mednarodnem dnevu boja proti aidsu dejal predsednik Društva hemofilikov Slovenije Jože Faganel. Odkar se vsa zbrana kri testira, ni nobenega primera HIV okužbe s krvjo, je poudaril Ludvik Vidmar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Raziskovalna skupnost Slovenije je, kot poroča STA, leta 1983 podprla projekt Možnosti prenosa virusa HTVL s krvjo, naslednje leto pa je Strokovni svet Društva hemofilikov Slovenije (DHS) vodil akcijo za zagotovitev varnosti krvodajalcev in prejemnikov krvi, je začetke predstavil Faganel. 6. januar 1986 je po njegovih besedah "zgodovinski dan za vse prejemnike krvi", saj se je takrat začelo "testiranje vse zbrane krvi in plazme v Sloveniji".

Kot je poudaril Ludvik Vidmar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, "po uvedbi tega testiranja v Sloveniji nimamo nobenega dokazanega primera HIV okužbe s krvjo in krvnimi derivati". Pri tem je dodal, da je od leta 1998 na voljo "visoko učinkovita protiretrovirusna terapija in bolniki s HIV okužbo praviloma ne umirajo več". V zadnjih letih umrejo do trije bolniki letno, praviloma so to tisti, ki do diagnoze pridejo prepozno ali ki odklanjajo zdravniško pomoč, je še dodal Vidmar.

Kot je predstavila epidemologinja Dunje Piškur Kosmač iz Mestnega sveta Ljubljana, je možnost okužbe v primeru, da nekdo prejme okuženo kri 90-odstotna, možnost, da se okužba prenese z matere na plod, je 50-odstotna, pri intravenskem uživanju drog je možnost okužbe 40-odstotna, pri nezaščitenem spolnem odnosu pa enoodstotna. Vendar so slednji najpogostejši, kar povzroči večje število okužb zaradi nezaščitenega spolnega odnosa, je opozorila Piškur Kosmačeva.

Kot je poudaril Faganel, je danes model slovenske organiziranosti oskrbe hemofilikov mednarodni zgled, zato smo dolžni "posredovati organizacijske izkušnje slovenskega modela tudi v dežele jugovzhodne Evrope".