Primož Lavre

Delo v domih starejših občanov marsikdo dojema kot zahtevno, naporno in premalo plačano. V zadnjem času pogosto slišimo, da kadra primanjkuje, zanimanje za delo v socialnovarstvenih zavodih pa je bilo glede na anketo Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, v kateri je sodelovalo 79 socialnovarstvenih zavodov, v letu 2024 najnižje doslej.

A ko spoznamo ljudi, ki delajo v domovih, hitro ugotovimo, da gre za veliko več kot le za čiščenje, strežbo, nego, izvajanje delovne terapije in ostale delovne naloge. Gre predvsem za poklic srca. Delo s starejšimi namreč presega meje običajne službe, je poslanstvo, ki te uči potrpežljivosti, sočutja in sprejemanja življenja v vseh njegovih obdobjih.

“To delo zelo rada opravljam”

Ena tistih, ki svoj poklic opravljajo z neizmerno predanostjo in srčnostjo, je tudi Jerca Korpič iz Krope, strežnica, ki bo prihodnje leto v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici obeležila že dve desetletji dela. Pred tem je delala v osnovni šoli, a kot pravi, jo delo s starejšimi veliko bolj veseli. V videu preverite, kaj nam je zaupala:

»Ker je bilo delo v šoli samo popoldansko, jaz pa sem imela majhnega otroka, sem se po priporočilu prijateljice prijavila na delovno mesto strežnice v domu, kjer še vedno delam,« nam zaupa in se v smehu spominja, da je že na razgovoru za delo takratna direktorica doma takoj vedela, da je rojena za to službo. »Verjetno je prav začutila to mojo neizmerno željo, da bi jaz pa res rada delala tu.« In dvajset let kasneje ji ni žal. »Res rada opravljam svoje delo.«

Delovnik je razgiban

Gospa Jerca nam za začetek na kratko opiše svoj delovnik, ki ji, kot pravi, povsem ustreza. »Moje delo poteka v dveh izmenah – dopoldan od 6. do 14. ure, popoldne pa od 13. do 21. ure. Če delam zjutraj, grem najprej na raport, kjer se pogovorimo, izvemo, če je kaj novega, recimo kak nov sprejem, če je v načrtu kakšna premestitev ali če je kdo žal umrl in je treba njegovo sobo generalno očistiti, preden pride nov stanovalec. Potem gremo vsak na svoj oddelek.« opiše svoje klasično jutro.

»Ob 7. uri stanovalcem razdelimo napitke po sobah in jim zaželimo dobro jutro, nato sledi deljenje zajtrkov. Seveda posodo tudi pospravimo in odpeljemo v kuhinjo, potem pa pride na vrsto čiščenje sob.« Podoben postopek kot pri zajtrku se ponovi v času kosila, ki je ob11.30.

Tu so še opravila, ki niso nujno na dnevni ravni, denimo menjava posteljnine in podobno. V popoldanski izmeni morajo ravno tako poskrbeti za prehrano in napitke, čaka pa jih še nekaj dodatnih opravil.

Slovenija

Vstopne točke za dolgotrajno oskrbo: empatija je ključnega pomena

Že majhna pozornost naredi veliko

Čeprav prizna, da je včasih tudi naporno, gre gospa Jerca vsak dan z veseljem v službo, saj jo delo osrečuje in izpopolnjuje: »Težko z besedami opišem, kako rada imam svojo službo. Največ mi pomeni, da lahko pomagam starejšim. Pa za to res ni potrebno veliko. Že samo ko zjutraj pridem v sobo, rečem dobro jutro, jih vprašam, kako so, če so dobro spali … Vidim, koliko jim to pomeni. Z veseljem povedo, če je kaj novega, poklepetajo in so zadovoljni, če jim lahko ustrežem, ko kaj potrebujejo. Jaz pa sem tudi zadovoljna, ker vem, da sem nekaj dobrega naredila. In je to odličen začetek dela.«

Primož Lavre

Kot nam še zaupa, ji je najbolj hudo, ker nemalokrat zaradi obilice dela ne more ustreči vsakemu stanovalcu, ki bi želel v miru poklepetati. Številni namreč kot rečeno v največji meri potrebujejo ravno to – lepo besedo, toplino, nasmeh, morda celo objem.

»Ravno zato ni dovolj, da znaš samo prijeti metlo in pomiti. Ne glede na to, katero delo v domu opravljaš, moraš biti čustven, moraš biti srčen, odprt, prijazen. Tu brez tega ne gre,« poudari sogovornica. »Seveda pa je najbolj pomembno, da spoštuješ starejše.«

Slovenija

Kaj morate vedeti o dolgotrajni oskrbi na domu?

Zaposleni stanovalcem dajejo občutek, da niso sami

Kako pomemben je odnos zaposlenih, potrdijo tudi stanovalci sami. Ena od stanovalk nam zaupa: »Vedno vprašajo, ali potrebujemo še kaj. Vse dobimo, če potrebujemo, res je vsega dovolj.« Druga pa s širokim nasmehom doda: »Sem že dve leti tukaj in do sedaj nisem imela nobenih težav z nobenim, tako da se imamo res super.«

Tudi drugi stanovalci pritrdijo, da je osebje v domu res zlata vredno, da so vedno tu za njih, ko jih potrebujejo, čeprav se zavedajo, da so nemalokrat v stiski s časom.

Primož Lavre

Jerca ne skriva, da delo prinaša tudi težke trenutke. »Hitro se tukaj navežeš na stanovalce, na ene bolj, na druge malo manj. In ko vidiš, da pešajo, da se jim zdravje slabša, je hudo. Najtežje pa je, ko pride trenutek slovesa, ko nekdo umre,« pove iskreno. Toda tudi to je del življenja, ki ga moraš sprejeti, dodaja, in prav zato je vsaka skupna beseda, vsak nasmeh ali stisk roke še toliko bolj dragocen.

Direktor: 'Zaposleni so srce doma'

Izpostavlja tudi kolektivni duh: »Z zaposlenimi se zelo dobro razumemo. Če kdo potrebuje menjavo izmene ali prost dan, se vedno dogovorimo. Tudi vodstvo nam prisluhne in če je le možno, nam ustrežejo. Kljub pomanjkanju kadra dobimo prost dan in za to sem resnično hvaležna.«

Da je za zagotavljanje kakovostne oskrbe in pristnega odnosa do oskrbovancev ključno osebje, se še kako zaveda tudi Alen Gril, direktor Doma dr. Janka Benedika: »Pri nas so zaposleni tisti, ki so srce doma, ki delajo empatično z našimi stanovalci, ki so tista vsakodnevna stalnica pri komunikaciji in pri delu z njimi. In ravno to empatijo, prijaznost in srčnost stanovalci najbolj cenijo in spoštujejo.«

Primož Lavre

Zato se tudi sam kot direktor trudi biti vedno dosegljiv. »Moja vrata so odprta, in mislim, da sodelavci to zares čutijo. Vprašanja, pobude, težave – vse to rešujemo sproti in v odprtem duhu. Najboljše rešitve izzivov pa so običajno tiste, ki jih podajo sodelavci, zato jih je potrebno slišati.«

Kako v Domu dr. Janka Benedika še skrbijo za zadovoljstvo zaposlenih, si lahko prebere TUKAJ!

Kot direktor še enkrat poudari, so kadri v socialno varstvenih zavodih pri delu s starejšimi tisti ključni dejavnik, ki ga je potrebno zagotavljati, ga razvijati, na kadrih je potrebno graditi in vlagati v njih, da so na koncu vsi stanovalci in tudi njihovi svojci zadovoljni s storitvami zavoda.

V današnjih dinamičnih časih, ko na delo nenehno vplivajo različni dejavniki, pa je še toliko bolj pomembna tudi konotacija vodenja. Uspešen HRM, dobra klima med sodelavci, možnosti kariernega razvoja in certifikat Družbeno odgovoren delodajalec so tisti elementi, ki dajejo zaposlenim občutek varnosti in perspektive.

Kader je danes strateška tema: če se vodstvo tega zaveda, je mogoče zagotavljati kakovostno in strokovno izvajanje storitev v domovih starejših, kar je na koncu tisto, kar uporabniki in njihovi svojci tudi pričakujejo.

Primož Lavre

V prihodnje bo tudi finančna motivacija večja

Ne glede na vse pa je tako za starejše zaposlene kot za mlade, ki šele stopajo na trg dela, pomemben tudi finančni vidik. In zakon o dolgotrajni oskrbi je naslovil tudi vprašanje plač.

»Predvideva se možnost dodatkov za delo z uporabniki z demenco in za delo v posebnih pogojih, kar je pomemben korak naprej. Ti dodatki sicer niso univerzalno uzakonjeni, temveč jih je treba zagovarjati in uveljaviti na ravni posameznega izvajalca. V praksi so ti dodatki pogosto predmet dodatnega dogovarjanja, zato še ni povsem jasno, kako bodo dejansko uveljavljeni,« nam pojasni g. Gril.

Sam verjame, da bo vse jasno že zelo kmalu in da bo prenovljena plačilna politika pozitivno vplivala na zadovoljstvo zaposlenih in na večje zanimanje za delo v domovih.

Primož Lavre

Odločite se za delo s starejšimi

Če tudi vi razmišljate o delu v domu starejših, vedite, da vam bo služba dala veliko več, kot si lahko zamislite. Naučila vas bo potrpežljivosti in sočutja, odprla vam bo pogled na življenje skozi zgodbe ljudi, ki so prehodili dolgo pot, ter vas vsak dan spomnila, kako dragoceni so drobni trenutki.

Delo s starejšimi ni le pomoč drugim, ampak je hkrati darilo vam samim. Vsak nasmeh, vsaka iskrena beseda in vsaka hvaležnost stanovalcev se vrne kot občutek smisla in topline, ki ga ne najdete nikjer drugje. To je delo, ki napolni srce in ostane z vami tudi, ko se vrata doma zaprejo.

Vsebino omogoča Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Galerija

Primož Lavre