Zavod za oblikovanje prostora Z.O.P.

Nepogrešljiv del potovanja z avtomobilom so bencinske črpalke, kot smo se jih skozi desetletja navadili imenovati. A z moderno dobo, ko vse več vozil poganjajo alternativna pogonska sredstva, zlasti elektrika, se spreminja tudi to. 

Zaradi drugačnega načina polnjenja električnih vozil so vse bolj priljubljene zamisli o polnilnih parkih. Gre za popolnoma nov pristop, ki bo povsem predrugačil zasnovo, vsebino in videz obcestnih postajališč, na katerih bomo v bodoče krmili svoje jeklene konje. 

Kakšni bodo ti polnilni parki prihodnosti in kako bomo polnili električna vozila, bomo lahko kmalu videli v živo. Prvega namreč že načrtujejo ob avtocestnem priključku Novo mesto. 

V nasprotju s klasično zasnovo obstoječih bencinskih črpalk bo osrednji element arhitekturne zasnove polnilnega parka ob avtocestnem priključku Novo mesto zeleni atrij oziroma nekakšen mini park, okrog katerega bodo razporejene hitre polnilnice za osebna vozila in gostinske dejavnosti za obiskovalce.

V končni fazi je predvidenih okrog 50 polnilnih mest za osebna vozila in 15 polnilnic za tovorna vozila, ki bodo umeščene na drug konec parka in bodo ločene od polnilnic za osebna vozila.

Sonaravni materiali in ozelenjen atrij 

Javni prostori bodo zgrajeni iz lesa, po obodu atrija bodo nadstrešnice podprte s slopi iz zbite zemlje, nadstrešnice polnilnic pa bodo  opremljene s fotovoltaičnimi celicami. Na sredi polnilnega parka bo ozelenjen park, kamor se bodo lahko uporabniki odmaknili od vozil.

Polnilni park Novo mesto bo sicer grajen v treh etapah, prva naj bi bila zaključena do leta 2027, nadaljnji etapi si bosta nato sledili na pet let. Polnilni park se bo tako širil sočasno z rastjo deleža električnih vozil in s tem potreb po polnilni infrastrukturi.

Zavod za oblikovanje prostora Z.O.P.

Polnilni park pri Novem mestu, ki so ga zasnovali v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, bo upravljala družba ELES, storitve polnjenja pa bodo izvajali ponudniki polnjenja, ki jih vozniki e-vozil že poznajo iz Slovenije in širše regije.

Ocenjena neto vrednost gradnje prve faze infrastrukturnega dela z ureditvijo zelenih in zunanjih površin je 2,21 milijona evrov, natančnejša investicijska vrednost bo znana po pridobitvi investicijske dokumentacije.

Izbrana arhitekturna rešitev avtorjev Matevža Grande in Matevža Rožmana je prilagodljiva in jo bo mogoče implementirati še na drugih lokacijah polnilnih parkov, ki bodo zrasli v prihodnosti.

ELES namreč poleg tega pri Novem mestu v okviru mednarodnega projekta GreenSwitch načrtuje še polnilni park pri avtocestnem priključku Kranj, kjer bo umeščenih približno 15 hitrih polnilnic. To bosta prva pilotna projekta, hkrati pa se družba že loteva iskanja dodatnih lokacij.

Izbira lokacij polnilnih parkov ni naključna

Morda se zdi, da so že obstoječa avtocestna počivališča primerna tudi za umestitev polnilne infrastrukture za hitro polnjenje osebnih vozil in tovornjakov – zdaj točimo naftne derivate, potem bomo pa elektriko. A ni povsem tako. 

Projekcije kažejo, da prehod od fosilnih goriv k elektriki ne bo nenaden in oster, ampak postopen, zato mora na počivališčih soobstajati infrastruktura za točenje fosilnih goriv in elektrike. Število točilnih mest fosilnih goriv se ob tem ne bo zmanjševalo premo sorazmerno z naraščanjem polnilne infrastrukture za e-vozila, zato je ustreznejša rešitev umeščanje polnilne infrastrukture (tudi) na povsem ločene lokacije.

Še dodaten razlog je dejstvo, da ima večina obstoječih avtocestnih počivališč nizko priključno moč, saj doslej ni bilo potrebe za večjo. Za večje število hitrih polnilnic pa ponudniki polnjenja potrebujejo veliko priključno moč, prav tako potrebujejo srednjenapetostni priključek na elektroenergetsko omrežje, ki ga na počivališču običajno ni, nemalokrat je oddaljen celo več kilometrov.

Gradnja novega kablovoda je povezana z dolgotrajnimi postopki in visokimi stroški, poleg tega je nadgradnja polnilne infrastrukture na obstoječih avtocestnih postajališčih lahko le srednjeročna rešitev, primerna predvsem za osebna vozila.

Zato je na mestu razmislek o povsem novih lokacijah v bližini visokonapetostne elektroenergetske infrastrukture, ki bodo namenjene polnilnicam za vse vrste električnih vozil – osebnih, dostavnih, tovornih, komunalnih in javnega potniškega prometa.

Zavod za oblikovanje prostora Z.O.P.

Tudi lokaciji Kranj in Novo mesto so izbrali na podlagi analize potencialnih lokacij polnilnih parkov velikih moči in velikega interesa obeh mestnih občin ter lokalnega gospodarstva. Obe lokaciji ležita v vseevropskem prometnem koridorju TEN-T, za katerega evropska uredba o uvedbi infrastrukture za alternativna goriva določa tudi obvezne cilje za javno dostopne polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil.

Povezava med operaterjem omrežja in elektromobilnostjo

Skladno z uredbo evropskega parlamenta in sveta EU o uvedbi infrastrukture za alternativna goriva morajo države članice na vseevropskem prometnem omrežju (Trans-European Transport Network, TEN-T) do leta 2030 poskrbeti, da bo e-vozilom vsakih 60 kilometrov na voljo ustrezna polnilna infrastruktura.

Gradnja takih polnilnic, uskladitev prometnih in elektroenergetskih ter prostorskih in okoljskih zahtev tako zahteva sodelovanje številnih deležnikov in strokovnih služb, zato so ti postopki velikokrat dolgotrajni.

Slovenska vlada je ta izziv prepoznala in z zakonom o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu načrtuje ustanovitev gospodarske javne službe, ki bo upravljala podporno infrastrukturo ter priključne zmogljivosti na polnilnih parkih visokih moči.

Glede na kompetence na področju elektroprometnega sistema in razpolaganje s simulacijskimi orodji za napoved potreb po elektrifikaciji prometa ter večdesetletne izkušnje z upravljanjem javne infrastrukture za prenos in prevzemom upravljanja infrastrukture za distribucijo električne energije je Eles optimalna rešitev za opravljanje te gospodarske javne službe.

V Sloveniji trenutno največji delež toplogrednih plinov povzroči prav cestni promet (resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050) – tako zaradi notranje, dnevne mobilnosti kot tudi zaradi geostrateške lege Slovenije in njenih tranzitnih poti.

Vzpostavitev polnilnega parka velikih moči za električna vozila osebnega in tovornega prometa v Novem mestu je zato pomemben del mozaika naložb na področju prometa, ki vodijo v brezogljično družbo ob prehodu v drugo polovico 21. stoletja.