Nov kodeks proti raku: Pri točki o okužbah sodelovali tudi Slovenci
Izšel je slovenski prevod petega Evropskega kodeksa proti raku. Pri pripravi točke o rakotvornih okužbah je sodelovala tudi infektologinja z UKC Ljubljana.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) pri Svetovni zdravstveni organizaciji je izdala slovenski prevod pete izdaje Evropskega kodeksa proti raku (ECAC5). Dokument s 14 znanstveno utemeljenimi priporočili, kaj lahko posameznik naredi za zmanjšanje lastnega tveganja za raka.
Kodeks hkrati služi kot temelj zdravstvenim odločevalcem po vsej EU pri načrtovanju novih preventivnih ukrepov.
Slovenski prispevek
Pri pripravi kodeksa je sodelovalo pet mednarodnih delovnih skupin. Slovenija je zastopana v delovni skupini za okužbe (Working Group 3: Infections), v kateri je sodelovala dr. Mojca Matičič s Kliničnega centra Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Ista strokovnjakinja, ki vodi tudi ambulanto za virusne hepatitise na UKC Ljubljana.
Ta delovna skupina je pripravila 12. priporočilo kodeksa, posvečeno rakotvornim okužbam. Pri delovni skupini za medicinske posege sodeluje tudi Urška Ivanuš z Onkološkega inštituta Ljubljana, v znanstvenem odboru celotnega projekta pa je Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Katere okužbe povzročajo raka
Kodeks izpostavlja pet povzročiteljev: virus hepatitisa B (HBV), virus hepatitisa C (HCV), humani papilomavirus (HPV), virus HIV in bakterijo Helicobacter pylori. Skupaj so odgovorni za vsaj 5 odstotkov vseh primerov raka v Evropski uniji. Samo leta 2022 je HPV v EU povzročil približno 55.000 primerov raka (2 odstotka vseh primerov), HBV pa približno 8.000 primerov raka jeter.
HPV, predvsem tipa 16 in 18, povzroča skoraj vse primere raka materničnega vratu in raka zadnjika, poleg tega pa tudi raka vulve, vagine, penisa in grla. HBV in HCV sta glavna vzroka kroničnega hepatitisa, ki lahko privede do ciroze in raka jeter.
HIV neposredno ne povzroča raka, a zaradi oslabljenega imunskega sistema poveča tveganje za rakave bolezni, ki jih povzročajo drugi virusi, med drugim Kaposijev sarkom, limfome ter raka jeter, materničnega vratu in zadnjika. Bakterija H. pylori pa je vodilni vzrok raka želodca po vsem svetu.
Ker do razvoja raka po okužbi mine veliko let ali celo desetletij, imamo priložnost, da okužbo odkrijemo in zdravimo, še preden povzroči hujšo škodo.
14 nasvetov, kako lahko pomagate preprečiti raka
Cepljenje kot prva linija obrambe
Kodeks priporoča cepljenje deklic in dečkov proti HBV in HPV v starosti, priporočeni v posamezni državi. Cepivo proti HPV je najučinkovitejše, če ga prejmemo pred izpostavljenostjo virusu. V EU je priporočena starost 11 let, najprimernejše okno pa je med 9. in 14. letom.
Od leta 2023 vse članice EU, tudi Slovenija, cepljenje proti HPV ponujajo tako deklicam kot dečkom, kar poleg individualne zaščite ustvarja tudi kolektivno imunost. Cepivo proti HBV je sestavljeno iz treh odmerkov in je varno v uporabi že od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Testiranje kot druga linija obrambe
Za HBV, HCV in HIV kodeks priporoča testiranje z vzorcem krvi ali sline, za H. pylori pa neinvazivna testa, dihalni test s sečnino ali test na antigen v blatu.
Vsi štirje testi so natančni, poceni in široko dostopni. Zdravljenje se razlikuje glede na povzročitelja: pri HBV in HIV je vseživljenjsko, zdravljenje HCV pa praviloma traja 8 do 12 tednov in ga je mogoče povsem pozdraviti. Okužbo z bakterijo H. pylori zdravimo s kombinacijo antimikrobičnih zdravil, ki jih jemljemo peroralno 7 do 14 dni.
Kodeks poudarja tudi pomembno dejstvo: po uspešnem zdravljenju okužb s HBV, HCV ali HIV je tveganje za prenos okužbe na druge osebe odpravljeno ali znatno zmanjšano.
Celoten dokument, vključno z vsemi 14 priporočili, je na voljo na spletni strani ECAC5.
