Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah: te znake morate poznati
Oktober je mesec ozaveščanja o raku dojk, a skrb za zdravje dojk se seveda ne konča z zadnjim dnem v mesecu.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rak dojk ostaja najpogostejši rak pri ženskah, v Sloveniji pa za njim vsako leto zboli okoli 1500 žensk. Prav zato je pomembno poznati svoje dojke, vedeti, katere spremembe zahtevajo pozornost, in se odzvati na vabilo na presejalno mamografijo.
Za rakom dojk lahko zbolijo tudi moški, čeprav je bolezen pri njih precej redkejša. Združenje Europa Donna Slovenija navaja, da pri nas letno zboli do 15 moških.
Tveganje se s starostjo povečuje
Rak dojk ni ena sama bolezen, ampak obstaja več različnih vrst, ki se lahko med seboj razlikujejo po značilnostih in načinu zdravljenja. Na nastanek bolezni vpliva kombinacija različnih dejavnikov.
Med najpomembnejšimi je starost, saj se tveganje z leti povečuje. Večje tveganje imajo tudi ženske, ki imajo raka dojk v družini oziroma so nosilke določenih dednih genskih sprememb, med katerimi sta najbolj znani BRCA1 in BRCA2.
Na tveganje lahko vplivajo tudi nekateri reproduktivni in hormonski dejavniki ter življenjski slog. Med dejavnike, na katere lahko vsaj deloma vplivamo, sodijo uživanje alkohola, pomanjkanje telesne dejavnosti in čezmerna telesna masa, zlasti po menopavzi.
Pomembno pa je poudariti, da lahko za rakom dojk zboli tudi ženska brez očitnih dejavnikov tveganja.
Zatrdlina ni edini znak raka dojk
Eden najbolj poznanih znakov raka dojk je nova zatrdlina v dojki ali pazduhi, vendar to ni edina sprememba, na katero moramo biti pozorni.
Zdravnika je smiselno obiskati tudi ob spremembi velikosti ali oblike dojke, vdrtju kože ali bradavice, nenavadnem izcedku iz bradavice ter povečanih bezgavkah v pazduhi ali nad ključnico. Pozornost zahtevajo tudi nepojasnjena rdečina ali oteklina ter spremembe kože, ki lahko spominjajo na pomarančno lupino.
Takšna sprememba še ne pomeni nujno raka. Številne spremembe na dojkah so benigne, vendar njihovega vzroka ni mogoče zanesljivo določiti samo doma, zato nove ali neobičajne spremembe zahtevajo zdravniško presojo.
Svoje dojke je dobro poznati
Pomembno je, da ženska ve, kakšne so njene dojke običajno. Tako bo lažje opazila novo spremembo. Program DORA ženskam svetuje, naj si dojke začnejo pregledovati že v mladosti. Pred menopavzo je primeren čas za pregled približno sedmi do deseti dan po začetku menstruacije, ko so dojke običajno manj napete in občutljive. Po menopavzi si lahko ženska za pregled izbere isti dan v mesecu.
»Namen Programa DORA je odkriti raka dojk v zgodnji fazi bolezni, ko je ta še majhen in ga ženska sama ne more zaznati. Zgodaj odkriti rak dojk praviloma pomeni uspešnejše zdravljenje in boljše preživetje, zdravljenje zgodaj odkritega raka pa je tudi manj obsežno in je zato kakovost življenja bolnic boljša. Kar 80 odstotkov v programu DORA odkritih rakov dojk odkrijemo v zgodnji fazi, ko je bolezen omejena. Prav zato je pomembno, da se ženske na vabilo odzovejo in se presejalne mamografije redno udeležujejo,« je dejala Katja Kovše, vodja programa DORA in specialistka radiologinja na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Samopregledovanje ne nadomešča mamografije.
Več kot 112 tisoč mamografij v enem letu
V Sloveniji ima pri zgodnjem odkrivanju raka dojk pomembno vlogo državni presejalni program DORA. Vanj so vsaki dve leti vabljene ženske med 50. in 69. letom. V letu 2025 so v programu opravili 112.948 mamografij. Leta 2024 je bilo pregledanih 110.622 žensk, raka dojk pa so odkrili pri 630 ženskah.
Velika prednost presejanja je, da lahko mamografija odkrije raka, ko je še tako majhen, da ga ženska sama praviloma še ne more zatipati. Če ženska opazi sumljivo spremembo na dojki, pa ne sme čakati na naslednje vabilo programa DORA, ampak se mora obrniti na svojega zdravnika.
Zgodnje odkrivanje lahko pomeni manj obsežno zdravljenje
Rak dojk danes zdravijo na različne načine, izbira pa je odvisna od vrste in razširjenosti bolezni ter drugih značilnosti tumorja in bolnice. Zdravljenje lahko vključuje operacijo, obsevanje, kemoterapijo, hormonsko zdravljenje, tarčna zdravila ali kombinacijo različnih pristopov.
Prav zgodnje odkrivanje je eden ključnih razlogov, zakaj so presejalni programi tako pomembni. Če je bolezen odkrita v zgodnejši fazi, so možnosti zdravljenja praviloma boljše, zdravljenje pa je lahko tudi manj obsežno.
Rožnati oktober je zato predvsem dober opomnik za nekaj, kar bi moralo veljati vse leto: poznajte svoje dojke, ne ignorirajte novih sprememb in se odzovite na vabilo na preventivno mamografijo.
Pomembno je poznati tudi znake drugih rakov pri ženskah
Tako kot pri dojkah je tudi pri drugih delih telesa pomembno, da ženske poznajo svoje telo in so pozorne na spremembe, ki se pojavijo na novo ali vztrajajo. To še posebej velja za ginekološke rake, ki se med seboj močno razlikujejo in imajo lahko zelo različne opozorilne znake.
“Ne glede na to, da so ženska rodila anatomsko precej majhno področje, v ginekološki onkologiji opažamo, da so ginekološki raki zelo različni, tako po nastanku, poteku kot po zdravljenju,” je dejal doc. dr. Vid Janša, specialist ginekolog s področja ginekološke onkologije na UKC Ljubljana.
Med rake rodil spadajo rak zunanjega spolovila in nožnice kot redka raka, rak materničnega vratu, ki sicer prav tako - na račun odličnega presejalnega programa ZORA - postaja vse redkejši, rak telesa maternice, endometrija - najbolj pogost rak rodil pri ženskah, saj jih vsako leto zboli okoli 400 - ter rak jajčnika in jajcevoda, ki pa ga žal odkrivajo v že nekoliko napredovalih oblikah.
Tudi opozorilni znaki so lahko zelo različni. “Če je opazna kakšna sprememba, ranica na zunanjem spolovilu, ki se ne zaceli in vztraja, če je področje občutljivo, pekoče, če je prisotna tvorba, ki ne izzveni sama od sebe, je treba obiskati ginekologa. Pri raku materničnega vratu simptomi, na primer krvavitve ali pa celo odpoved ledvic, običajno nastopijo takrat, ko je bolezen že napredovala. Pri raku endometrija, ki se sicer bolj pojavlja pri starejših ženskah po menopavzi, pa je opozorilni znak najbolj poveden, to je krvavitev iz nožnice. Brez strahu, da vsaka pomenopavzna krvavitev še ni rak, vendar ginekološki pregled kljub vsemu ne bo odveč,” pomirja dr. Janša.
Pri raku jajčnikov in jajcevodov so simptomi žal zelo nespecifični, denimo napihnjenost, napetost v trebuhu in bolečina v medenici. “Bodimo pazljivi, če se simptomi pojavijo naenkrat in vztrajajo, takrat je pregled pri ginekologu vsekakor smiseln,” svetuje dr. Janša.
Kot poudarja, lahko ženske veliko naredijo že s tem, da svojih opažanj ne ignorirajo, se ob spremembah odpravijo na pregled in se odzivajo na vabila v presejalne programe.
Rožnati oktober je zato predvsem dober opomnik za nekaj, kar bi moralo veljati vse leto: poznajte svoje telo, ne ignorirajte novih sprememb in se odzivajte na vabila na preventivne preglede.
