Na kocki evropski milijoni; med nedokončanimi cilji infekcijska klinika
Na kocki je zadnji obrok v vrednosti skoraj 272 milijonov evrov. Konec junija je bilo kot nedokončanih označenih še 49 od 59 ciljev, med njimi tudi infekcijska klinika.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija je letos iz evropskega proračuna prejela precej več denarja kot lani. V prvih petih mesecih je bilo prilivov za 478 milijonov evrov, od tega 303 milijone iz mehanizma za okrevanje in odpornost.
Slovenija večine denarja ne lovi več. Na kocki je predvsem zadnji obrok, vreden približno 272 milijonov evrov. Njegova višina bo odvisna od tega, koliko preostalih ciljev bo država do konca avgusta izpolnila in koliko jih bo lahko v zahtevku do konca septembra tudi ustrezno dokazala Evropski komisiji.
Končne ocene načrta ne bo mogoče opreti le na višino prilivov. Odvisna bo predvsem od tega, koliko dogovorjenih mejnikov in ciljev bo država pravočasno dosegla. Vse aktivnosti morajo biti izvedene do 31. avgusta, zadnji zahtevek za plačilo pa mora Slovenija Evropski komisiji poslati do konca septembra.
Konec junija so ministrstva 49 od 59 takrat navedenih mejnikov in ciljev označila kot še nedokončane. Med njimi niso le administrativne spremembe, ampak tudi veliki gradbeni in infrastrukturni projekti.
Kaj mora biti še končano ali dokazano
- protipoplavni projekti in sanacije plazov;
- več sto transformatorskih postaj in 1.100 kilometrov distribucijskega omrežja, od tega najmanj 873 kilometrov nizkonapetostnega omrežja;
- energetske prenove javnih stavb;
- izobraževalni objekti;
- nove postelje v domovih za starejše;
- dogovorjena gradbena faza infekcijske klinike.
Velik del odprtih ciljev predstavljajo gradbeni projekti
Med večjimi odprtimi infrastrukturnimi sklopi so protipoplavne naložbe in sanacije plazov. V izvajanju so bili še projekti zaščite pred poplavami, urejanja voda, vodovodnih sistemov in zmanjševanja plazovne ogroženosti.
Prav pri teh projektih je država del prvotnih načrtov že zmanjšala. Projekt odvodnika na območju Soče je bil zaradi geoloških težav in kratkega roka odstranjen iz načrta, del denarja pa je bil preusmerjen drugam.
Velik odprt sklop je tudi elektroenergetsko omrežje. Slovenija mora med drugim dokazati gradnjo oziroma nadgradnjo več sto transformatorskih postaj ter več kot tisoč kilometrov nizko- in srednjenapetostnega omrežja. Gre za vrsto razpršenih projektov po državi, pri katerih bo odločilno, ali bo do roka dosežen celoten dogovorjeni obseg.
Med odprtimi cilji so bile tudi energetske prenove javnih stavb, gradnja in obnova izobraževalnih objektov ter nove zmogljivosti v domovih za starejše.
Pri slednjih je država cilj že znižala. Zaradi višjih gradbenih stroškov in neuspešnih javnih naročil bo z evropskim denarjem zagotovljenih manj novih postelj, kot je bilo sprva načrtovano. Iz načrta je denimo izpadel projekt doma starejših v Dobju, ker izvajalca po več razpisih niso našli.
Infekcijska klinika bo končana z državnim denarjem
Eden najbolj izpostavljenih projektov je nova infekcijska klinika v Ljubljani. Celotna stavba do evropskega roka ne bo dokončana.
Država je zato spremenila mejnik. Za evropsko plačilo ji ne bo treba dokončati in opremiti celotne klinike, temveč mora do roka doseči tretjo gradbeno fazo in opraviti nekatera spremljajoča dela. Celotna vrednost naložbe je narasla na 150,85 milijona evrov, razliko do evropskega financiranja pa država zagotavlja v proračunu.
To je pomemben primer, kako lahko projekt formalno izpolni evropski pogoj, čeprav objekt še ni pripravljen za uporabo. Evropski denar bo pokril del naložbe, dokončanje pa bo domači strošek.
Podobno se lahko zgodi tudi pri drugih projektih, kjer evropski načrt krije le vnaprej določen rezultat, ne pa nujno celotne investicije.
Del denarja so preusmerili
Slovenija je načrt za okrevanje v zadnjih letih večkrat spreminjala. Znižala je nekatere cilje, umaknila projekte, ki jih ni bilo več mogoče pravočasno izvesti, in sredstva prenesla na druge ukrepe.
Julija je bilo približno 72 milijonov evrov preusmerjenih v evropsko superračunalniško oziroma infrastrukturo umetne inteligence. Tako je država ohranila možnost črpanja denarja, ki ga pri prvotnih projektih do avgusta ne bi mogla porabiti.
To finančno zmanjšuje tveganje izgube sredstev, vendar hkrati pomeni, da del prvotno napovedanih projektov ne bo izveden v načrtovanem obsegu.
Slovenija si dela ni olajšala le s pospeševanjem projektov, ampak tudi z zmanjševanjem obsega prvotnih obljub. Cilj pri domovih za starejše je bil znižan, število turističnih projektov zmanjšano, nekateri vodni in zdravstveni projekti pa so bili iz načrta umaknjeni. S tem je država zmanjšala tveganje izgube denarja, vendar bo na koncu izvedla manj od prvotno napovedanega.
Kaj se zgodi, če država zamudi?
Če posamezni cilj do 31. avgusta ne bo dosežen ali ustrezno dokazan, Evropska komisija ne bo izplačala dela zadnjega obroka, ki je povezan z njim. Zaradi enega zamujenega projekta Slovenija ne izgubi celotnega preostalega zneska, lahko pa se končno plačilo zniža.
Če je država projekt že začela ali izvajalcem že plačala, stroški ostanejo. Že nastali stroški s tem ne izginejo. Država oziroma upravičenec bo moral za nadaljevanje poiskati drug vir, zmanjšati obseg projekta ali ga ustaviti.
Že prejeti denar zaradi posameznega nedokončanega zadnjega projekta praviloma ni avtomatično ogrožen. Prejšnji obroki so bili izplačani za že potrjene reforme in naložbe. Glavno tveganje je, da Slovenija ne bo prejela celotnega zadnjega obroka in da bo morala več nedokončanih projektov zaključiti z državnim denarjem.
Zato bo ključni podatek šele končni pregled po 31. avgustu: koliko projektov je bilo pravočasno zaključenih, koliko ciljev je bilo med izvajanjem zmanjšanih in koliko stroškov se bo iz evropskega načrta preneslo v državni proračun.
Slovenija je večino razpoložljivega denarja že prejela. Odprto pa ostaja pomembnejše vprašanje: koliko prvotno obljubljenih naložb bo z njim tudi dejansko dokončanih.
Zamujen projekt ima lahko dvojno posledico.
Slovenija lahko ostane brez dela zadnjega evropskega plačila. Če bo država projekt kljub temu dokončala ali jo bodo k temu zavezovale pogodbe, bo morala manjkajoči denar zagotoviti iz državnega proračuna ali drugega vira.
Proračun je lahko zato dodatno obremenjen, čeprav državi že prejetega evropskega denarja ne bo treba vračati.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
