Mravljinci, šibkost, bolečina v nogah? EMNG razkrije, kje je težava
Ko hoja postane negotova in stopala pečejo brez jasnega razloga, je morda čas za preiskavo, ki pokaže, kaj se dogaja v živcih in mišicah nog.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Pekoč občutek v stopalih, nočni krči, mravljinčenje ali nenadna šibkost v nogah so simptomi, ki jih marsikdo sprva pripiše utrujenosti ali težavam s hrbtenico. A kadar vztrajajo, se stopnjujejo ali ovirajo hojo in vsakodnevna opravila, je potreben natančnejši vpogled v delovanje živčevja in mišic. Ena ključnih diagnostičnih metod v takih primerih je elektromionevrografija (EMNG).
Iskanje pravega vzroka težav
Bolečina ali šibkost v nogi še zdaleč ne pomenita, da je težava zgolj v mišici. Izvor je lahko višje, denimo v utesnjeni živčni korenini v ledveno-križnem delu hrbtenice, ali vzdolž samega perifernega živca, kot se pogosto zgodi pri sladkorni bolezni. Vzrok je lahko tudi moten prenos impulza med živcem in mišico ali pa primarna bolezen mišičnega tkiva. Brez natančne diagnostike je zato težko zanesljivo določiti, kje se težava pravzaprav začne.
Klinični pregled in slikovne preiskave, kot je rentgen, pogosto ne pokažejo dovolj. EMNG pa omogoča funkcionalno oceno, saj pokaže, kako dobro živci prevajajo električne impulze in kako se mišice nanje odzivajo.
Preiskava tako pomaga razlikovati med hernijo diska, polinevropatijo, sindromi utesnitve živcev, boleznimi živčno-mišičnega stika (denimo miastenijo) in primarnimi mišičnimi boleznimi. Poleg tega poda informacijo o obsegu okvare: ali gre za blago motnjo ali za napredovalo poškodbo, ter ali je proces akuten ali kroničen.
Dve meritvi za natančno diagnozo
EMNG običajno traja od pol ure do ene ure in je sestavljen iz dveh delov.
Prvi del je elektronevrografija (ENG). Zdravnik na kožo nad določenim živcem namesti površinske elektrode in ga spodbudi s kratkimi električnimi impulzi. Meritve pokažejo hitrost in jakost prevajanja po živcu. Če je prevajanje upočasnjeno, je lahko prizadeta mielinska ovojnica; če je signal oslabljen, gre lahko za poškodbo živčnega vlakna. Občutek med preiskavo je lahko nekoliko neprijeten, kot rahlo zbadanje ali trzljaj, vendar je postopek varen.
Drugi del preiskave je elektromiografija (EMG), pri kateri zdravnik z zelo tanko igelno elektrodo meri električno aktivnost neposredno v mišici. Najprej v mirovanju, nato med rahlim in močnejšim krčenjem. Zdrava mišica v mirovanju ne kaže spontane aktivnosti; njena prisotnost lahko kaže na motnjo v delovanju živca. Preiskava lahko povzroči kratkotrajno nelagodje, podobno injekciji, a daje ključne podatke o stanju mišičnih vlaken.
Kaj morate vedeti pred pregledom
Posebna priprava ni potrebna. Pomembno je le, da je koža čista in brez krem ali olj, saj ti poslabšajo stik elektrod. Priporočljiva so udobna oblačila, ki omogočajo dostop do nog. Zdravnika je treba opozoriti na jemanje antikoagulantov (to so zdravila za redčenje krvi) ali na prisotnost srčnega spodbujevalnika oziroma drugih elektronskih vsadkov.
Po preiskavi lahko takoj nadaljujete z običajnimi dejavnostmi. Možne so manjše modrice ali blaga bolečina v mišici, ki običajno mine v nekaj dneh.
Zakaj je EMNG pomemben korak naprej
Največja prednost EMNG je njegova diagnostična natančnost. Ne potrdi le, da težava obstaja, temveč pokaže, kje natanko je motnja in kako izrazita je. To zdravniku omogoča ciljno zdravljenje: bodisi z zdravili, fizioterapijo, nadaljnjimi slikovnimi preiskavami ali, v redkih primerih, kirurškim posegom.
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.
