© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Zakaj nastanejo?
Čas branja 2 min.

Imate mišične vozle? Tako jih prepoznate in odpravite


T. D.
29. 1. 2026, 05.55
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Bolečine v vratu, ramenih in hrbtu so pogosto posledica mišičnih vozlov. Preverite, zakaj nastanejo in kako jih učinkovito odpraviti.

masaža, vozlički, ramena
Profimedia
Mišični vozli so pogosta posledica sodobnega življenjskega sloga, vendar niso neizogibni.

Bolečine v vratu, zatrdela ramena, neprijeten pritisk med lopaticama ali ponavljajoči se glavoboli so težave, s katerimi se danes srečuje vse več ljudi. Pogosto jih pripisujemo stresu, slabemu spancu ali dolgotrajnemu sedenju, vendar je v ozadju nemalokrat še nekaj drugega; mišični vozli oziroma vozlički.

Gre za lokalizirana zadebeljenja v mišičnem tkivu, ki so na otip boleča in lahko sprožajo bolečino tudi v druge dele telesa. Čeprav niso nevarni, lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja.

Kaj so mišični vozli in zakaj nastanejo?

Mišični vozli so majhna območja kronično napetih mišičnih vlaken, v katerih je motena prekrvavitev in presnova. Zaradi slabšega dotoka kisika in hranil ter počasnejšega odvajanja presnovnih produktov se v tkivu kopičijo snovi, ki dražijo živčne končiče in povzročajo bolečino.

Najpogosteje nastanejo zaradi:

  • dolgotrajnega sedenja v istem položaju,
  • nepravilne drže,
  • ponavljajočih se gibov,
  • čustvenega stresa,
  • preobremenitve pri športu ali fizičnem delu,
  • spanja v neustreznem položaju.

Najbolj izpostavljeni so predeli vratu, ramen, zgornjega dela hrbta in območja med lopaticama, saj te mišice stalno sodelujejo pri ohranjanju pokončne drže.

vozlički, ramena, vrat, bolečine
Profimedia
Mišični vozli najpogosteje nastanejo zaradi dolgotrajnega sedenja v istem položaju, nepravilne drže in ponavljajočih se gibov.

Zakaj lahko povzročajo tudi glavobole?

Vratne in ramenske mišice so tesno povezane z živčnimi strukturami, ki oživčujejo lasišče in zadnji del glave. Ko mišični vozlič pritiska na živčne končiče, se bolečina lahko prenaša navzgor in se izrazi kot napetostni glavobol, občutek teže v glavi ali celo bolečina za očmi.

Kako prepoznamo mišične vozličke?

Najpogostejši znaki so:

  • občutljive zatrdline v mišici,
  • topa ali pekoča bolečina,
  • občutek zategnjenosti in omejena gibljivost,
  • bolečina, ki se poslabša ob pritisku.
Preberite še

Če se težave ponavljajo ali trajajo dlje časa, je smiselno poiskati pomoč fizioterapevta ali drugega strokovnjaka za gibalni sistem.

masaža, vozlički, ramena
Profimedia
Občutljive zatrdline v mišici in topa ali pekoča bolečina sta pogosta znaka vozličkov.

Kako jih učinkovito odpraviti?

Najboljše rezultate prinaša kombinacija več pristopov:

  • manualna terapija in masaža,
  • raztezne in sprostitvene vaje,
  • toplotna terapija (grelne blazinice, topla prha),
  • po potrebi elektroterapija ali ultrazvok,
  • postopno uvajanje krepilnih vaj za stabilizacijo trupa in ramen.

Cilj zdravljenja ni le razbiti obstoječe vozličke, temveč tudi preprečiti njihov ponovni nastanek.

Gibanje kot najboljša preventiva

Redno gibanje je ključno za zdrave mišice. Posebej koristne so:

  • vaje za raztezanje vratu, ramen in hrbta,
  • vaje za krepitev globokih stabilizacijskih mišic,
  • kratki aktivni odmori med delom,
  • menjava položajev čez dan.

Že nekaj minut gibanja na uro lahko bistveno zmanjša tveganje za nastanek mišičnih vozlov.

stranska deska, stranski plank
profimedia
Da se vozli ne bodo ponavljali, vam pomagajo vaje za krepitev globokih stabilizacijskih mišic.

Kakšno vlogo ima prehrana?

Mišice za normalno delovanje potrebujejo dovolj energije, beljakovin, mineralov in tekočine. Uravnotežena prehrana, bogata s polnovrednimi ogljikovimi hidrati, kakovostnimi beljakovinami, zelenjavo in zdravimi maščobami, podpira regeneracijo mišic in zmanjšuje utrujenost.

Prehranski dodatki lahko v določenih primerih pomagajo pri športnikih z zelo intenzivnimi obremenitvami, vendar za večino ljudi niso nujni. Veliko pomembnejša je doslednost pri gibanju in ustrezna obremenitev.

Poslušajte svoje telo

Občutek pekočine, zategovanja ali naraščajoče bolečine med vadbo je znak, da je treba upočasniti ali prilagoditi intenzivnost. Telo nas s temi signali opozarja, da mu damo priložnost za okrevanje.

E-novice · Zdravje

Prijavite se na e-novice o zdravju in odkrijte nasvete za boljše počutje, vitalnost in ravnovesje.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.