Driska po antibiotikih: Zakaj se pojavi in kdaj biti pozoren
Antibiotiki zdravijo okužbe, a lahko hkrati porušijo ravnovesje v črevesju. Eden najpogostejših stranskih učinkov je driska.
Vsako zdravljenje z antibiotikom močno poruši ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami v našem črevesju. Najpogostejši neželeni učinki jemanja antibiotikov so povezani prav s prebavili – med njimi driska, napenjanje, slabost in bolečine v trebuhu.
Zakaj je črevesna mikrobiota tako pomembna?
Skupnost vseh mikroorganizmov v našem črevesju imenujemo črevesna mikrobiota. Gre za izjemno zapleten in hkrati občutljiv sistem, ki za nas opravlja številne naloge. Pomaga pri razgradnji hrane, varuje črevesje pred škodljivimi snovmi in patogeni ter spodbuja obnovo celic in ohranjanje zdrave črevesne stene.
Poleg tega ima črevesna mikrobiota pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, zato je njeno ravnovesje ključno za splošno zdravje. Zdrava mikrobiota pomeni ravnotežje med dobrimi in potencialno škodljivimi bakterijami, ki se lahko uspešno upira zunanjim vplivom, kot so stres, neuravnotežena prehrana, okužbe, potovanja in zdravila.
Zakaj antibiotiki pogosto povzročijo drisko?
Antibiotiki namreč ne znajo razlikovati med dobrimi in slabimi bakterijami, tako da zraven škodljivih bakterij uničijo tudi koristne bakterije v našem črevesju. Ko se to ravnovesje poruši, se lahko škodljive bakterije prekomerno razrastejo, kar vodi v prebavne težave.
Driska, povezana z antibiotiki, se lahko pojavi že kmalu po začetku jemanja, lahko pa tudi več tednov po končanem zdravljenju – celo do osem tednov kasneje. Po podatkih strokovnjakov se pojavi pri približno vsakem tretjem človeku, ki jemlje antibiotike.
Znaki in resnejša stanja
Pri večini ljudi je antibiotična driska blaga in prehodna. Najpogosteje se kaže kot ohlapno blato in pogostejše odvajanje. Običajno se pojavi približno teden dni po začetku antibiotične terapije in se po koncu jemanja zdravila sama umiri.
Močno razraščanje škodljivih bakterij lahko povzroči kolitis ali psevdomembranski kolitis, kar so resnejša vnetna stanja debelega črevesa. Prepoznamo jih po vodnati driski, vročini, bolečinah v trebuhu in krči, sluzi v blatu, pogosti so tudi krvavi iztrebki, slabost in izguba apetita.
Kako lahko tveganje zmanjšamo?
Popolne zaščite pred antibiotično drisko ni, lahko pa tveganje zmanjšamo z nekaj preprostimi ukrepi:
- antibiotike jemljemo le, kadar so res potrebni,
- zdravnika opozorimo, če smo v preteklosti že imeli drisko po antibiotikih,
- v določenih primerih razmislimo o sočasnem jemanju probiotikov,
- poskrbimo za ustrezno hidracijo in lahko prehrano.
Kadar so obremenitve za črevesje prehude in se ravnovesje ne vzpostavi samo, je po mnenju strokovnjakov smiselna pomoč v obliki dobrih mlečnokislinskih bakterij, ki pomagajo vzdrževati urejeno prebavo.
