Kaj ni nenavadno, da nas kopriva ob dotiku speče? Ni prijetno, a če ste kdaj telebnili mednje, so vam zlasti stari starši kaj hitro pomodrovali, da pa sedaj zagotovo ne boste imeli revme. Preverimo, koliko resnice tiči v tej domači lekarni.

Če pobližje pogledate koprivo, boste videli, da so tako listi, kot tudi steblo prekriti s tankimi žgalnimi laski. Če bi slednje pogledali pod lupo, bi videli, da se posamezen lasek zaključi v malce tršo konjico. In prav tam se skriva odgovor na ključno vprašanje, zakaj kopriva peče. V posamezni konjici se nahaja živčni prenašalec acetilholin, mravljična kislina in druge spojine, ki ob stiku s kožo povzročijo skeleč občutek in lokalno vnetje.

In koliko imajo spojine v koprivi skupnega z odpravljanjem revmatičnih bolezni? Zapisi o zdravljenju revmatičnih obolenj v preteklosti pripovedujejo o tem, da so si s koprivami pomagali že stari Rimljani. Priporočila o pitju koprivinega čaja in soka lahko tako zasledite še danes, saj naj bi učinkovine pomirjale boleče sklepe in spodbujale izločanje strupov iz telesa. Veliko je tudi nasvetov o tem, da naj bi pripravki iz kopriv pomagali pri lajšanju težav z artritisom, kar so navajali že stari Egipčani.

Novejše raziskave učinkovin denimo povezujejo delovanje z vsebnostjo bora, ki ugodno učinkuje proti osteoporozi, osteopeniji, artrozi in bolečinam v sklepih in kosteh. Priporočila tako temeljijo zlasti na predpostavki, da naj bi učinkovine pomagale lajšati omenjene nevšečnosti, poročil o tem, da bi se revmatični bolniki s pomočjo kopriv rešili bolezni, pa nismo zasledili.