Leta lahko ne povzroča težav, nato pa lahko resno poškoduje srce
Chagasova bolezen lahko več let poteka brez simptomov, pri delu okuženih pa se šele desetletja pozneje pojavijo resne težave s srcem in prebavili.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Obstajajo okužbe, pri katerih bolezen hitro opozori nase z vročino, bolečinami ali drugimi izrazitimi težavami. Chagasova bolezen je drugačna. Človek je lahko okužen več let ali celo desetletij, ne da bi vedel, da v njegovem telesu živi parazit.
Gre za Chagasovo bolezen oziroma ameriško tripanosomiazo, ki jo povzroča parazit Trypanosoma cruzi. Najpogostejša je v Latinski Ameriki, kjer se lahko prenaša prek okuženih krvosesnih žuželk iz skupine triatomin. Danes pa okužba ni več omejena samo na ta del sveta.
Kako se človek okuži?
Žuželke, ki prenašajo parazita, so dejavne predvsem ponoči in se hranijo s krvjo. Človek se praviloma ne okuži neposredno zaradi ugriza, temveč ko iztrebki okužene žuželke pridejo v ranico, poškodovano kožo ali na sluznico. Toda to ni edini način prenosa. Okužba se lahko prenese tudi z matere na otroka med nosečnostjo oziroma porodom, z okuženo krvjo ali presajenim organom ter z uživanjem hrane ali pijače, onesnažene s parazitom.
Za običajnega turista je tveganje precej manjše kot za ljudi, ki dalj časa živijo na območjih, kjer je bolezen razširjena, zlasti v slabših bivalnih razmerah.
Na začetku lahko skoraj ni simptomov
Bolezen poteka v dveh fazah. Akutna faza traja približno dva meseca po okužbi, vendar večina ljudi nima simptomov ali pa so ti blagi in precej neznačilni. Pojavijo se lahko vročina, glavobol, povečane bezgavke, bolečine v mišicah, prebavne težave, otekanje ali težave z dihanjem. Pri nekaterih se na mestu, kjer je parazit vstopil v telo, pojavi kožna sprememba, značilen znak pa je lahko tudi oteklina veke enega očesa.
Težava je, da lahko začetne težave izginejo, parazit pa ostane v telesu.
Zapleti se lahko pojavijo šele desetletja pozneje
Sledi kronična faza, v kateri veliko okuženih še naprej nima nobenih težav. Pri delu bolnikov pa se lahko šele eno do tri desetletja po okužbi razvijejo resnejši zapleti. Najbolj je lahko prizadeto srce. WHO navaja, da se pri približno tretjini okuženih sčasoma pojavijo srčne težave. Med možnimi posledicami so motnje srčnega ritma, poškodbe srčne mišice in napredujoče srčno popuščanje, v najtežjih primerih pa lahko pride tudi do nenadne smrti.
Bolezen lahko prizadene tudi prebavila. Pri približno desetini bolnikov se pojavijo prebavne, nevrološke ali kombinirane težave. Med značilnimi zapleti sta močno razširjen požiralnik ali debelo črevo, zaradi česar se lahko pojavijo težave pri požiranju oziroma odvajanju.
Zgodnje zdravljenje je najuspešnejše
Chagasovo bolezen zdravijo z antiparazitskima zdraviloma benznidazol in nifurtimoks. Zdravljenje je najuspešnejše, če se začne kmalu po okužbi. Čim dlje okužba traja, tem manjša je učinkovitost zdravljenja, čeprav lahko zdravljenje tudi v kronični fazi pomaga preprečiti ali upočasniti napredovanje bolezni.
Prav zato je podatek o preteklem bivanju v Latinski Ameriki pomemben. Če je nekdo dalj časa živel na območju, kjer je Chagasova bolezen razširjena, oziroma obstaja drug razlog za možnost okužbe, je to smiselno omeniti zdravniku. Okužbo je mogoče ugotavljati s krvnimi preiskavami.