Zakaj več kot 55 ur dela na teden resno ogroža vaše srce?
Dolgi delovniki povečujejo tveganje za bolezni srca, možgansko kap, stres in izgorelost, opozarjajo strokovnjaki in nove raziskave.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Dolgi delovniki, nenehna dosegljivost in občutek, da moramo biti ves čas produktivni, so za mnoge postali nekaj povsem običajnega. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da ima lahko pretirano delo resne posledice za zdravje, od kroničnega stresa in nespečnosti do bolezni srca, sladkorne bolezni in izgorelosti.
Čeprav se pogosto govori predvsem o duševnih posledicah preobremenjenosti, raziskave kažejo, da prekomerno delo močno vpliva tudi na telo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Mednarodna organizacija dela (ILO) sta že pred leti opozorili, da delo, daljše od 55 ur tedensko, občutno poveča tveganje za možgansko kap in bolezni srca.
Telo je ves čas v stanju pripravljenosti
Dolgotrajen stres telo ohranja v stalnem stanju napetosti. Takrat se poveča raven stresnega hormona kortizola, kar vpliva na krvni tlak, raven sladkorja v krvi in delovanje imunskega sistema.
Posledice se pogosto začnejo neopazno. Najprej se pojavijo utrujenost, razdražljivost, glavoboli ali težave s spanjem, nato pa se lahko razvijejo resnejše zdravstvene težave. Med njimi so visok krvni tlak, prebavne motnje, tesnoba, depresija in srčno žilne bolezni.
Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto predolgo ignorirajo opozorilne znake, ker jih pripisujejo »napornemu obdobju« ali običajni utrujenosti.
Tudi 40 urni delovnik ni nujno idealen
Čeprav je 40 urni delovni teden dolgo veljal za standard zdravega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, nove raziskave kažejo, da tudi takšen tempo za mnoge ni optimalen.
Še posebej problematično je, da dolgi delovniki pogosto pomenijo manj gibanja, slabšo prehrano in premalo spanja. Ko človek dela ves dan, običajno zmanjka časa za šport, sprostitev ali kakovosten počitek.
Prav kombinacija kroničnega stresa, sedenja in pomanjkanja regeneracije pa predstavlja veliko tveganje za zdravje.
Dolgotrajno sedenje obremenjuje telo
Posebej izpostavljeni so pisarniški delavci, ki večino dneva presedijo. Dolgotrajno sedenje povečuje tveganje za bolečine v vratu in križu, hkrati pa prispeva tudi k razvoju kroničnih bolezni, kot sta visok krvni tlak in sladkorna bolezen tipa 2.
Fizioterapevti opozarjajo, da je sedenje za hrbtenico zelo obremenjujoč položaj, še posebej če traja več ur brez premora.
Dobra novica je, da lahko tveganje precej zmanjšamo že z rednim gibanjem in krajšimi aktivnimi odmori med delom. Priporočljivo je vsaj 150 minut telesne aktivnosti tedensko.
Nekatere države že uvedle krajši delovni teden
Vse več držav preizkuša krajši delovni teden, saj raziskave kažejo, da imajo zaposleni ob manj urah dela pogosto boljše duševno zdravje, manj stresa in celo večjo produktivnost.
Islandija je med državami, ki so z uvedbo krajšega delovnega časa dosegle zelo dobre rezultate, podobno pa velja tudi za Dansko, kjer imajo uradno krajši delovni teden in daljši letni dopust.
Pomembno vlogo ima tudi fleksibilnost. Zaposleni, ki lahko svoj urnik lažje prilagodijo zasebnemu življenju, praviloma poročajo o manj tesnobe, manj depresije in boljšem splošnem počutju.
Izgorelost ni znak uspeha
Strokovnjaki opozarjajo, da pretirano delo pogosto še vedno povezujemo z uspešnostjo, ambicioznostjo in predanostjo. A telo ima svoje meje. Kronična utrujenost, nespečnost, občutek stalne napetosti in izguba motivacije niso nekaj, kar bi morali jemati kot normalen del sodobnega življenja. Včasih je največja produktivnost prav v tem, da si pravočasno vzamemo odmor.
