Za evropski dan darovanja na pohod v Novi Lurd
Evropski dan darovanja organov in tkiv in zdravljenja s presaditvijo obeležujemo prvi teden v oktobru. Letos je program z različnimi prireditvami in predavanji potekal, 8. oktobra tradicionalno v Ljubljani. Ledvični bolniki Dolenjske pa smo na isti dan načrtovali svoj program na lokalni ravni. Pripravili smo jesenski pohod v Novi Lurd pri Šentjerneju, skupaj s člani družine Zupančič iz Imenja 2. Pohod smo začeli na njihovi domačiji, z domačimi dobrotami (pripravili Silva in Marjetka). Moški del družine (oče Franc in sin Franci) je poskrbel za predstavitev domačije, na kateri redijo številne živali, tudi konje (teh so bili najbolj veseli otroci).
Ko smo se pošteno okrepčali in potešili žejo in mraz tudi s toplimi napitki, smo odšli na pot do Novega Lurda. Mimo lepo urejenih domačij, vrtov, čebelnjakov, po krajši gozdni poti smo prispeli do druge postojanke. Postanek smo izkoristili za pihanje balonov, na katere smo napisali sporočila za naše darovalce, svetnike in druge zavetnike, ki čuvajo ledvične bolnike in njihove družine. Pri romarski kapeli Lurške Matere božje smo jih pripeli na ograjo, prižgali svečke in na trenutek utihnili, vsak v svojih mislih. Naš poseben praznik je počastil tudi domači župnik Tone Trpin, s katerim smo zapeli in izmolili nekaj molitev: za dosedanje in bodoče darovalce, za upanje na boljši jutri.
Obred nas je napolnil s posebno energijo, da smo nadaljevali pot do vasi Vrbovci, kjer so nas v svojo zidanico povabili člani družine Frančič. Odlična vinska kapljica s prigrizkom je ogrela še tako premraženega pohodnika. Ob poti do vasi Sela smo na vinskih trtah našli še nekaj sladkih grozdnih jagod, ki so šle v slast otrokom in odraslim. Ustavili smo se še v kobilarni Hosta, kje je sledil ogled in predstavitev vzreje lipicancev ter krajši program. Mnogi so izkoristili možnost jahanja lipicancev. Najbolj so uživali otroci, ki so veselo pozirali fotografu.
Ustavili smo se še v gostilni Luzar v Dolnji Stari vasi, kjer smo ob toplem obroku veselo poklepetali. Na poti nazaj smo si ogledali še prenovljeno cerkev sv. Frančiška Ksaverja, ki je posvečena sv. Štefanu (tu imajo vsako leto žegnanje konj). Cerkev nam je predstavila domačinka Irena Muzga. Obiskovalci smo bili navdušeni nam bogato notranjostjo, ki se diči z baročno opremo, več oltarji, posebno prižnico, orglami ...
Program smo sklenili s povratkom na izhodišče, kjer smo se družini Zupančičevih zahvalili za čudovit dan. Pozdrav v slovo in povabilo, da se že čez 14 dni znova srečamo, ko načrtujemo nove aktivnosti.
Zakaj evropski dan darovanja
S tem dnem, ki ga obeležujemo na pobudo Sveta Evrope, želimo povečati ozaveščenost ljudi in spodbuditi javno razpravo o pomenu darovanja organov; le-to je osnova za transplantacijsko dejavnost, s katero v sodobni medicini rešujemo življenja velikemu številu zelo bolnih ljudi oziroma izboljšujemo njihovo kakovost življenja. Prav tako ob tem dnevu izrekamo solidarnost in podporo bolnikom, ki še čakajo na presaditev in zahvalo vsem darovalcem organov in njihovim svojcem. To je tudi priložnost, da se bolniki in svojci zahvalimo medicinskemu osebju, ki s svojim delom in prizadevanji pomaga izvajati to pomembno zdravstveno dejavnost.
V Sloveniji živi z odpovedjo ledvic približno 2050 bolnikov: 1450 se jih zdravi z dializo, 600 pa jih ima presajeno ledvico. Med bolniki s kronično odpovedjo ledvic jih ima torej skoraj tretjina presajeno ledvico; ta delež od leta 2000, kar smo začeli v Sloveniji kot članica organizacije za izmenjavo organov Evrotransplant aktivno izvajati zdravljenje s presaditvijo ledvic, vztrajno narašča, vendar je še vedno precej nižji kot v nekaterih drugih evropskih državah, na primer Norveškem, kjer je presajenih kar 72 odstotkov bolnikov s kronično ledvično odpovedjo.
Za slovenske bolnike, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo organa, je bilo leto 2010 izjemno, saj gre za najbolj uspešno leto slovenske transplantacijske dejavnosti doslej. Po zaslugi plemenite odločitve 41 umrlih darovalcev organov in njihovih svojcev, ki so privolili v darovanje, so v UKC Ljubljana presadili 104 organe. Med njimi je bilo 61 ledvic, kar pomeni, da zdravljenja z dializo to leto več ni potrebovalo 61 ledvičnih bolnikov. Podatki, ki so jih za države Sveta Evrope za leto 2010 zbrali pri Svetu Evrope, kažejo, da se je Slovenija z 20,5 umrlimi darovalci organov na milijon prebivalcev uvrstila na 9. mesto med državami; v letu 2009 se je uvrstila na 15. mesto. Na prvo mesto se je uvrstila Španija s 31,96 umrlimi darovalci organov na milijon prebivalcev. V Sloveniji smo tako leta 2010 uspeli identificirati tretjino manj umrlih darovalcev kot najbolj uspešna država na tem področju. Če ob organih umrlih darovalcev upoštevamo tudi organe živih darovalcev, se je Slovenija na skupni lestvici uvrstila nižje, na 16. mesto, saj lani pri nas nismo presadili ledvice, ki bi jo podaril živi darovalec. Po številu presajenih ledvic umrlih darovalcev se je Slovenija uvrstila na zelo dobro 9. mesto, saj smo presadili 30,50 ledvic na milijon prebivalcev; na Hrvaškem, novi evropski zvezdi na transplantacijskem področju, pa so presadili kar 50,91 ledvic na milijon prebivalcev.
Podatki o številu presajenih organov v letošnjem letu žal niso tako dobri kot lani, vendar upamo, da se bodo te številke do konca leta povečale. Za vsako to številko se skriva pljučni, srčni ali jetrni bolnik, ki je po zaslugi presaditve organa ostal živ, ledvični bolnik, ki mu več ni treba tri krat na teden vsaj štirih ur preživeti na dializi in se zaradi stroge diete odrekati tekočini, sadju in zelenjavi in vrsti drugih živil, ali sladkorni bolnik z ledvično odpovedjo, ki poleg dialize prav tako več ne potrebuje zdravljenja z inzulinom.
Na presaditev jih po podatkih Zavoda Slovenija-transplant trenutno čaka 109.
Društva ledvičnih bolnikov vabimo vse, da svojo odločitev o darovanju organov zapišejo na kartico zdravstvenega zavarovanja in tako olajšajo ugotavljanje njihove volje, v kolikor bi se izkazalo, da bi po smrti lahko darovali organe. Koristi tudi, da se o svojih željah v zvezi z darovanjem pogovorite v krogu družine. Dobro je vedeti tudi to, da je verjetnost, da se boste za časa življenja znašli na kakšnem od seznamov čakajočih na presaditev organa, tri krat večja, kot je verjetnost, da boste po smrti med darovalci organov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
