Profimedia

Virus zika je del rodu flavivirusov in ga prenašajo komarji iz rodu Aedes. Ti so prav tako prenašalci denge, rumene mrzlice in čikungunje. Nalezljiva bolezen zika, imenovana tudi mrzlica zika, je bila prvič zabeležena leta 1947 pri opici v gozdu Zika v Ugandi, od koder izhaja ime. Virus zika je dolgo veljal za dokaj nenevarnega, vse do epidemije leta 2015 v Braziliji, ko so se pojavile povezave z resnimi prirojenimi okvarami.

Virus Zahodnega Nila

Virus Zahodnega Nila prinesejo ptice, prenašajo pa navadni komarji

Prva pomoč

Piki komarjev, pajkov in os: napačno ukrepanje lahko stanje poslabša

Zakaj je virus zika lahko zelo nevaren?

Večina okuženih ljudi virus preboli z blagimi simptomi ali celo brez njih, medtem ko je pri nosečnicah povsem drugačna zgodba. Okužba v nosečnosti lahko namreč pri plodu povzroči hude okvare živčnega sistema s poudarkom na možganih, zastoj v rasti in nepovratne telesne deformacije, kot je mikrocefalija (drobnoglavost) pri novorojenčkih.

Profimedia

Kako se razlikuje od podobnih bolezni?

Pri mrzlici zika so podobni simptomi kot pri dengi in čikungunji, denimo vročina in bolečine v sklepih. Kar jo razlikuje od omenjenih nalezljivih bolezni, sta nevrološki vpliv na plod v maternici in možnost prenosa s spolnimi odnosi, kar je med tovrstnimi virusi, ki jih prenašajo komarji, redko. Moški so pogosti prenašalci, ker virus ostane v spermi več tednov ali celo mesecev.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) gre pri mrzlici zika za enega redkih arbovirusov (virusov, ki jih prenašajo členonožci), ki lahko prečka placentno bariero in vpliva na razvoj zarodka.

Kje se lahko okužimo z virusom zika?

Virus se širi predvsem v tropskih in subtropskih območjih, zlasti v Latinski Ameriki, Afriki, jugovzhodni Aziji in na pacifiških otokih. Glavni prenašalec je komar Aedes aegypti, ki je aktiven podnevi.

V Sloveniji se ta vrsta komarja za zdaj še ni stalno naselila, čeprav Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da se Aedes albopictus, to je tigrasti komar, ki prav tako lahko prenaša ziko, že pojavlja na Primorskem. Tveganje za lokalni prenos je trenutno sicer nizko, vendar zaradi podnebnih sprememb in globalnih migracij narašča.

Profimedia

Glavni načini prenosa zike

Največkrat bolezen povzroči pik okuženega komarja. Poleg tega pa je mogoč prenos tudi:

• S spolnimi odnosi
• Z matere na plod med nosečnostjo
• S transfuzijo krvi, čeprav je to redko

Kdaj je pojavnost virusa zika največja?

Največ primerov je običajno v deževni sezoni v tropskih regijah, ko se komarji hitreje razmnožujejo. WHO spremlja lokalne izbruhe, ki se lahko pojavijo nepričakovano, kot so bili primeri v Braziliji, na Floridi ali celo v južnih delih Evrope.

Študija

Zika v spermi še šest mesecev po infekciji

Spolno prenosljive bolezni

Spolno prenosljive bolezni: Ženske so pogosteje prizadete huje

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja, ki povečujejo možnost okužbe z ziko, so:

• Potovanje v endemična območja
• Nosečnost ali načrtovana nosečnost
• Nezaščiteni spolni odnosi z osebo, ki je bila na območju z izbruhom
• Bivanje ali daljše delo na terenu v tropih, ki ga denimo opravljajo humanitarni delavci in raziskovalci 

Profimedia

Inkubacijska doba virusa zika in simptomi

Inkubacijska doba je 2 do 14 dni. Simptomi so običajno blagi, trajajo 2–7 dni in zajemajo:

• Rahlo vročino
• Izpuščaje
• Bolečine v sklepih, predvsem v rokah in nogah
• Glavobol
• Pordele oči (konjunktivitis)
• Splošno utrujenost

Po podatkih Ameriškega centra za nadzor bolezni (CDC) ima kar 80 odstotkov okuženih ljudi blago ali asimptomatsko obliko bolezni. Mrzlico zika diagnosticirajo z laboratorijskim testiranjem krvi, urina ali sline.

Zdravljenje, čas okrevanja in posledice

Zdravljenje je simptomatsko in vključuje počitek in zadostno hidracijo, za lajšanje bolečin in vročine pa paracetamol. Večina okreva v enem tednu. Po preboleli okužbi sledi dolgotrajna, a ne nujno 100-odstotna imunost. Najresnejša dolgoročna posledica so hude nevrološke motnje pri otrocih, ko so jih rodile matere, okužene med nosečnostjo. Statistike kažejo, da do prirojenih okvar pri plodu pride pri približno 5–15 odstotkih nosečnic, okuženih z zika virusom v prvem trimesečju.

V redkih primerih se lahko pojavijo zapleti z živčevjem tudi pri odraslih, denimo Guillain-Barréjev sindrom, avtoimunska bolezen, ki povzroči mišično oslabelost, mravljinčenje ali celo začasno ohromelost.

Profimedia

Preventiva in zaščita

Po podatkih Slovenskega društva za boj proti nalezljivim boleznim je virus zika nadvse nevaren prav zaradi tihe narave okužbe in možnosti trajnih posledic. Cepiva še ni, a je v fazi razvoja. V preventivo sodijo:

• Dnevna zaščita pred komarji prenašalci, ker pikajo čez dan, največ v jutranjih in zgodnjih večernih urah.
• Poleg repelentov proti komarjem tudi uporaba zaščitnih mrež in oblačil
• Izogibanje potovanjem v prizadete kraje, zlasti v nosečnosti
• Pri spolnih odnosih zaščita s kondomom

NIJZ priporoča, da se moški po potovanju v območjih, kjer je prisoten virus zika, vzdržijo nezaščitenih spolnih odnosov najmanj 3 mesece, ženske, ki načrtujejo nosečnost, pa vsaj 2 meseca.