© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Virus Zahodnega Nila
Čas branja 3 min.

Virus Zahodnega Nila prinesejo ptice, prenašajo pa navadni komarji


K.C.
30. 7. 2025, 14.07
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Virus Zahodnega Nila oziroma Zahodnonilska mrzlica je bolezen, ki jo v poletnem času prenašajo v prvi vrsti okuženi komarji, lahko tudi pri nas.

virus-zahodnega-nila
Profimedia
Glavni prenašalec virusa Zahodnega Nila je navadni komar, ki se okuži pri sesanju krvi okuženih divjih ptic.

Virus Zahodnega Nila, poimenovan tudi Zahodnonilska mrzlica, je virusna bolezen, ki sodi v družino flavivirusov, podobno kot denga ali virus Zika. V primerjavi s klasičnimi virusnimi okužbami dihal se ne prenaša s človeka na človeka, temveč z navadnimi komarji vrste Culex pipens, ki se okužijo pri sesanju krvi okuženih divjih ptic – predvsem vran, šoj, kosov in srak. Nekatere ptice zbolijo in umrejo, nekatere pa prenašajo virus brez simptomov.

Virus je prvotno izviral iz Afrike, a se je prek selitev ptic razširil tudi v Evropo. Kroži naravno med pticami in komarji, pri čemer se ptice okužijo ob pikih okuženih komarjev, a ker v njih virus dosega visoke ravni, tudi same postanejo prenašalke virusa na druge komarje in posredno ljudi, ko jih okuženi komar piči.

virus-zahodnega-nila
Profimedia
Ptice, med drugim tudi vrane, in komarji si okužbe prenašajo med seboj.

Okužbe z virusom Zahodnega Nila tudi v Sloveniji 

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) potrjuje, da so bili primeri okužb z virusom Zahodnega Nila že zaznani tudi v Sloveniji. Prve primere Zahodnonilske mrzlice so zabeležili leta 2018, predvsem na severovzhodu države (Pomurje in Podravje), večina bolnikov pa je bolezen prebolela brez hujših posledic.

Vsi primeri niso bili povezani s potovanji, saj so nekateri bolniki z Zahodnonilsko mrzlico virus najverjetneje prejeli po piku okuženega komarja v Sloveniji. Ta ni nujno pripotoval skupaj s tovorom v Slovenijo, ampak je še bolj verjetno, da se je lokalni komar okužil s krvjo ptice selivke in nato virus prenesel na človeka.

Kdaj in kje je največ okužb pri nas

Največja možnost okužbe v Sloveniji je predvsem poleti in zgodaj jeseni, ko je aktivnost komarjev največja. Prenos med ljudmi je sicer redek, a možen s transfuzijo krvi, presaditvijo organov ali z matere na plod, na kar opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Komarji se najpogosteje zadržujejo na vlažnih območjih, v bližini močvirij, stoječih voda, pa tudi v urbanem okolju, če je na voljo dovolj skritih mest za razmnoževanje. 

virus-zahodnega-nila
Profimedia
Za razmnoževanje komarjev, ki se razvijejo že v dobrem tednu, zadostuje centimeter stoječe vode

Simptomi in inkubacijska doba 

Po okužbi z virusom Zahodnega Nila je inkubacijska doba običajno 2 do 14 dni. Bolezen večinoma poteka brez simptomov. Le pri približno 20 odstotkih se pojavijo simptomi, kot so:

  • vročina,
  • glavobol,
  • utrujenost,
  • bolečine v mišicah in sklepih,
  • izpuščaj na trupu ali rokah,
  • povečane bezgavke.

Potek bolezni, zdravljenje in imunost

Zdravljenje je simptomatsko ter zajema počitek, hidracijo in zdravila proti vročini. Specifičnega zdravila ni, hudi zapleti pa lahko zahtevajo hospitalizacijo in intenzivno nego. Po preboleli okužbi telo običajno razvije dolgotrajno imunost. Čas okrevanja pri blagih oblikah traja od nekaj dni do dveh tednov, pri hudih pa več mesecev.

virus-zahodnega-nila
Profimedia
Med simptomi Zahodnonilske mrzlice so lahko vročina, glavobol in utrujenost, ki lahko traja zelo dolgo.

Možni zapleti in dolgotrajne posledice

V redkih primerih, pri manj kot enem odstotku obolelih, se pojavijo nevrološki zapleti, kot so encefalitis (vnetje možganov), meningitis (vnetje ovojnic možganov in/ali hrbtenjače) ali celo paraliza, predvsem pri starejših in imunokompromitiranih osebah.

Slovensko društvo za boj proti nalezljivim boleznim opozarja, da lahko virus Zahodnega Nila povzroči dolgotrajne nevrološke posledice tudi po preboleli okužbi, zato ni bolezen, ki bi jo smeli jemati zlahka, kljub redkosti. Nekateri bolniki tudi več mesecev po okužbi občutijo kronično utrujenost, motnje spomina in koncentracije, mišično oslabelost ali okvaro živcev.

virus-zahodnega-nila
Profimedia
Preventiva med drugim zajema uporabo močnih repelentov in nošenje svetlih oblačil.

Preventiva in zakaj se ne smemo dotikati ptic

Cepiva proti virusu Zahodnega Nila ni. NIJZ in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) priporočata:

  • nošenje svetlih oblačil, po možnosti dolgih in z rokavi,
  • uporabo repelentov z DEET, icaridinom ali citriodiolom,
  • odstranitev stoječih voda v okolici doma,
  • namestitev zaščitnih mrež na okna in vrata,
  • izogibanje zgodnjemu jutru, pa tudi večeru in noči na prostem, ko so komarji najbolj aktivni.
  • da se poginulih ptic ne dotikamo, ker so lahko vir virusa in drugih zoonoz, torej kužnih živalskih bolezni, ki se lahko prenesejo na človeka. Kadar najdemo poginulo ptico, o tem obvestimo pristojne veterinarske službe.

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.