Profimedia

Gre za pogosto, a pogosto spregledano stanje, ki ga zdravniki še vedno intenzivno raziskujejo. Čeprav ga ni mogoče v celoti odpraviti, obstajajo načini, s katerimi lahko bistveno zmanjšamo njegove posledice in izboljšamo kakovost življenja.

Kaj je sindrom nemirnih nog?

Sindrom nemirnih nog (angl. Restless Legs Syndrome ali RLS) je kronično stanje, pri katerem oseba občuti močno, neobvladljivo potrebo po premikanju nog. Temu se pridružujejo neprijetni občutki, kot so zategovanje, mravljinčenje, utripanje ali občutek, kot da nekaj leze pod kožo. Ti simptomi se pojavijo predvsem v mirovanju – ko sedimo, ležimo ali poskušamo zaspati – in se začasno ublažijo z gibanjem. Najbolj izraziti so v večernem in nočnem času, kar povzroča težave s spanjem.

Kako se kaže sindrom nemirnih nog?

Bolniki opisujejo simptome kot boleče utripanje, napetost ali neprestano srbenje pod kožo. Občutki najpogosteje prizadenejo obe nogi, lahko pa se selijo iz ene strani telesa na drugo. V hujših primerih se razširijo tudi na roke. Intenzivnost je lahko zelo različna – od blagih neprijetnosti do bolečine, ki povsem onemogoča miren spanec.

Zdravje

Krči v nogah lahko izginejo, če uživate ta pomembna hranila

Ker se nelagodje zmanjša ob gibanju, prizadeti pogosto nenehno premikajo noge, hodijo po stanovanju ali se premetavajo v postelji. Klasična značilnost sindroma je poslabšanje ponoči in olajšanje v zgodnjih jutranjih urah. Pri blagih oblikah se simptomi pojavijo enkrat do dvakrat tedensko, pri hudih pa skoraj vsak večer. Včasih nastopi tudi obdobje izboljšanja brez zdravljenja, vendar simptomi sčasoma običajno postanejo hujši in pogostejši.

Zakaj nastane sindrom nemirnih nog?

V številnih primerih natančnega vzroka ni mogoče določiti – temu pravimo primarni sindrom nemirnih nog. Veliko dokazov kaže na dednost, saj se pogosto pojavlja v družinah. Raziskave kažejo tudi, da ima ključno vlogo neravnovesje dopamina v možganih, saj ta snov omogoča usklajene mišične gibe. Nizka raven železa v možganih lahko stanje še poslabša.

Nepojasnjene bolečine

Kaj je Fibromialgija - kronični mišično-skeletni sindrom

Sindrom nemirnih nog je pogostejši pri ljudeh s Parkinsonovo boleznijo, pri bolnikih v napredovalem stadiju ledvične bolezni ter pri tistih, ki se zdravijo z določenimi zdravili – med njimi so antipsihotiki, antidepresivi in zdravila proti slabosti. Simptome lahko sprožijo tudi alkohol, nikotin in kofein. Posebno pogosto se pojavi v nosečnosti, predvsem v zadnjem trimesečju, a praviloma izzveni po porodu.

Dodatni dejavniki tveganja so nevropatija, pomanjkanje spanja in spalna apneja. Ženske so prizadete približno dvakrat pogosteje kot moški, najpogosteje pa se sindrom pojavi po 40. letu starosti.

Profimedia

Kako se postavi diagnoza?

Za sindrom nemirnih nog ne obstaja en sam test. Diagnozo zdravnik postavi na osnovi pogovora in izključevanja drugih bolezni. Uporablja se pet glavnih meril:

1. močna potreba po premikanju nog, povezana z neprijetnimi občutki,
2. pojav simptomov v mirovanju,
3. olajšanje ob gibanju,
4. poslabšanje zvečer in ponoči,
5. simptomi niso posledica druge bolezni ali motnje.

Zdravnik bo povprašal po trajanju in vplivu simptomov na vsakdanje življenje ter o družinski anamnezi. V hujših primerih se pacienta napoti k nevrologu in opravi dodatne preiskave, da se izključijo druga stanja.

Bolezni

5 resnih bolezni, ki jih lahko dobimo zaradi pomanjkanja spanca

Možnosti zdravljenja in lajšanja simptomov

Popolnega zdravila za primarni sindrom nemirnih nog ni, lahko pa se simptome zelo učinkovito obvlada. Če je vzrok druga bolezen (denimo pomanjkanje železa), se ob zdravljenju osnovnega stanja pogosto povsem umaknejo tudi težave z nogami.

Najpogostejši načini lajšanja vključujejo:

• Spremembe življenjskih navad: zmanjšanje kofeina, alkohola in nikotina ter skrb za kakovosten spanec. Redna telesna aktivnost in uravnotežena prehrana prinašata pomembno olajšanje.
• Topla kopel in masaža: neposredno pred spanjem lahko ublažita občutke napetosti in mravljinčenja.
• Dodatki železa: pri pomanjkanju železa se predpišejo tablete ali, če ti niso učinkoviti, intravenske infuzije.
• Antiepileptična zdravila: nekatera so pokazala izjemno učinkovitost pri zmanjševanju simptomov.
• Zdravila, ki vplivajo na dopamin: v določenih primerih pomagajo, a jih zdravniki predpisujejo previdno in pod strogim nadzorom.

Profimedia

Posledice, če sindroma ne zdravimo

Čeprav sindrom nemirnih nog sam po sebi ne povzroča življenjsko nevarnih zapletov, lahko resno poslabša kakovost življenja. Najbolj prizadene spanje: ljudje težko zaspijo, se pogosto prebujajo in imajo občutek kronične utrujenosti. Dolgotrajen primanjkljaj spanja poveča raven stresa in vodi v slabše duševno zdravje.

Nezdravljen sindrom lahko povzroči depresijo, zmanjšane kognitivne sposobnosti in slabšo produktivnost. Zato zdravniki poudarjajo pomen zgodnje prepoznave in celostnega pristopa k zdravljenju – s kombinacijo sprememb življenjskega sloga, ustrezne terapije in rednih zdravniških pregledov.