Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dogovor velja za enega najpomembnejših premikov v evropski migracijski politiki po migrantski krizi leta 2015. Sprejet je bil v času vse večjega političnega pritiska zaradi migracij in po krepitvi desnosredinskih ter desnih strank na evropskih volitvah leta 2024.

Cilj reforme je povečati število izvedenih deportacij, saj je po podatkih Evropske komisije trenutno izvršenih le približno 28 odstotkov odločb o vrnitvi. Nova pravila državam članicam omogočajo hitrejše odstranjevanje migrantov, strožje ukrepe proti osebam, ki ne sodelujejo v postopkih, ter vzpostavitev tako imenovanih centrov za vračanje v tretjih državah zunaj EU.

V njih bi lahko namestili osebe, ki jim je bila prošnja za azil zavrnjena ali nimajo zakonite podlage za bivanje v EU. Po novem migranta ne bo več nujno mogoče vrniti le v državo izvora. Države članice ga bodo lahko premestile tudi v tretjo državo, s katero imajo sklenjen ustrezen sporazum. Takšni centri bi lahko služili kot končna destinacija ali kot tranzitna točka pred nadaljnjo vrnitvijo v izvorno državo. Nekatere države, med njimi Nemčija, Nizozemska, Avstrija in Danska, že preučujejo možnosti sodelovanja z afriškimi državami pri vzpostavitvi takšnih centrov.

Daljše pridržanje in strožji nadzor

Nova uredba predvideva podaljšanje najdaljšega obdobja pridržanja oseb, ki čakajo na deportacijo, z dosedanjih 18 na 30 mesecev v primerih, ko oblasti ocenijo, da obstaja nevarnost pobega ali nesodelovanja. Prav tako bodo lahko države uvedle strožje sankcije za osebe, ki zavračajo sodelovanje v postopku vračanja. Med predvidenimi ukrepi so omejitve socialnih ugodnosti, daljše prepovedi vstopa v EU in okrepljen nadzor nad gibanjem posameznikov. Za osebe, ki jih oblasti ocenijo kot varnostno tveganje, bi prepoved vstopa lahko trajala vse življenje.

Več pooblastil za oblasti

Dogovor prinaša tudi širša pooblastila za nacionalne organe pri iskanju oseb, ki se izogibajo deportaciji. Po predlogih, ki so bili del pogajanj, bodo lahko oblasti izvajale hišne preiskave, osebne preglede ter zbirale biometrične podatke za ugotavljanje identitete in izvrševanje odločb o vrnitvi.

Prav ti ukrepi so sprožili najostrejše kritike nevladnih organizacij in zagovornikov človekovih pravic, ki opozarjajo na možnost povečanja policijskih racij, nadzora in profiliranja migrantov. Več organizacij je novo ureditev primerjalo z delovanjem ameriške službe ICE, pristojne za izvajanje deportacij v ZDA. "Evropa bi se morala učiti iz škodljivosti tega modela, ne pa graditi svoje različice," pravi Silvia Carter, tiskovna predstavnica bruseljske Platforme za mednarodno sodelovanje o nedokumentiranih migrantih.

Profimedia

Ostri odzivi organizacij za človekove pravice

Številne nevladne organizacije opozarjajo, da nova pravila povečujejo tveganje za arbitrarna pridržanja in zmanjšujejo pravno zaščito migrantov. Posebej sporne so določbe o pridržanju družin in mladoletnikov, ki jih uredba sicer dopušča le kot skrajni ukrep.

Kritiki menijo, da EU s tem prevzema modele odvračanja migrantov, ki so jih posamezne države uporabljale v zadnjih letih, med njimi Združeno kraljestvo z načrtom deportacij v Ruando in Italija z migracijskimi centri v Albaniji.