Profimedia

Rak prostate je maligni tumor, ki se razvije v prostati, žlezi moškega reproduktivnega sistema, ki leži pod sečnim mehurjem in obdaja sečnico. Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana je to najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in Evropi. Bolezen običajno napreduje počasi, kar omogoča zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje, čeprav lahko v napredovalih fazah postane agresivnejša.

Movember

November, mesec ozaveščanja bolezni moških: o rakih, ki prizadenejo moške, govorimo premalo

Inkontinenca

Nenadzorovano uhajanje urina lahko sproži tudi dvigovanje uteži

Vzroki in dejavniki tveganja

Natančen vzrok za nastanek raka prostate ni povsem pojasnjen, vendar strokovnjaki prepoznavajo več dejavnikov tveganja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Onkološkega inštituta so temeljni vzroki:

• Starost: Tveganje narašča s starostjo, zlasti po 50. letu. Po podatkih WHO je rak prostate redek pri moških, mlajših od 40 let, pojavnost pa se močno poveča pri moških nad 70 let.
• Dednost: Približno 9 odstotkov bolnikov ima dedno obliko raka prostate. Če je imel to bolezen sorodnik v prvem kolenu, denimo oče ali brat, je tveganje 2-krat večje, pri dveh generacijah pa celo 9-krat večje.
• Rasa: Ameriški črnci imajo najvišjo incidenco raka prostate na svetu, medtem ko je pri afriških črncih bolezen redka.
• Hormoni: Spolni hormoni androgeni, kot je testosteron, spodbujajo rast rakavih celic z androgenimi receptorji, kar lahko poveča tveganje.
• Življenjski slog: Prehrana, bogata z nasičenimi maščobami, in pomanjkanje telesne aktivnosti lahko povečata tveganje, čeprav povezava ni povsem potrjena.

Profimedia

Simptomi raka prostate

Rak prostate v zgodnjih fazah pogosto ne povzroča opaznih simptomov, kar poudarja pomen preventivnih pregledov. Kadar bolezen napreduje, se lahko pojavijo:

• Težave z uriniranjem (šibek curek, pogosto uriniranje, občutek nepopolnega praznjenja mehurja).
• Kri v urinu ali semenski tekočini.
• Bolečine v medenici ali hrbtu, zlasti če se rak razširi na kosti.
• Slabokrvnost ali patološki zlomi kosti v napredovalih fazah.

Miti in resnice o urinski inkontinenci

Nožnica ni organ, ki bi bila narejena za zadrževanje nečesa

Zdravljenje raka prostate

Zdravljenje je odvisno od stadija raka, starosti bolnika in splošnega zdravstvenega stanja. Onkološki inštitut Ljubljana in Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana poudarjata multidisciplinarni pristop, ki vključuje urologa, onkologa in radioterapevta. Glavne možnosti so:

• Aktivno spremljanje: Pri nizkorizičnem raku, zlasti pri starejših bolnikih, je poudarek na opazovanju z rednimi meritvami in biopsijami.
• Kirurška odstranitev: Radikalna prostatektomija je pogosta pri lokalno omejenem raku in lahko vodi do ozdravitve.
• Obsevanje: Radioterapija je enakovredna kirurgiji pri zgodnjih stadijih in se pogosto kombinira s hormonsko terapijo.
• Hormonska terapija: Uporablja se za zaviranje rasti raka z znižanjem ravni testosterona, zlasti pri napredovalih oblikah.
• Kemoterapija in nova zdravila: Pri metastatskem raku, odpornem na kastracijo, uporabljajo tudi nova zdravila.
• Dodatna podpora: Toplotna terapija, elektrostimulacija, prehranska dopolnila, po odstranitvi prostate pa Keglove vaje.

Profimedia

Preprečevanje raka prostate

Primarno preprečevanje ni mogoče, saj na starost in dednost ne moremo vplivati. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) med najboljše preventivne ukrepe sicer sodijo:

• Redni preventivni pregledi: Moškim nad 50 let (ali nad 40 let z družinsko obremenitvijo) svetujejo letne preglede.
• Zdrav življenjski slog: Uravnotežena prehrana, bogata z zelenjavo, in redna telesna aktivnost lahko zmanjšata tveganje.
• Test Select MDx: Urinski test z 98-odstotno natančnostjo pomaga prepoznati agresivne oblike raka brez biopsije, to obliko testiranja pa podpira tudi Evropsko združenje urologov.

Profimedia

Primerjava incidence v svetu

Rak prostate je globalen zdravstveni izziv. Po podatkih WHO za to boleznijo zboli vsak šesti moški, pri čemer je pojavnost najvišja pri starejših od 70 let. Incidenca je najvišja v ZDA, zlasti med temnopoltimi moškimi, ter v zahodni Evropi, medtem ko je v Afriki in Aziji nižja. 

V Sloveniji je rak prostate najpogostejši rak pri moških; leta 2021 je bilo 1.617 novih primerov, kar je v skladu z evropskim povprečjem. Incidenca narašča zaradi staranja prebivalstva izboljšane diagnostike, kot je presajanje, ter življenjskega sloga, povezanega z urbanizacijo. V primerjavi z Evropo, kjer je 5-letna stopnja preživetja okoli 83-odstotna, se Slovenija po uspešnosti zdravljenja uvršča v vrh.