Kupci jezni zaradi prodaje na kos. Je res vsaka solata enako težka?
Ob vedno večji draginji so kupci še bolj sumničavi do trgovcev, nekatere moti, da lahko kupujejo sadje ali zelenjavo le na kos. Spremembe so že v pripravi.
Kupcev določene prakse trgovcev vedno bolj motijo. Tako se je eden obregnil ob tako imenovano prodajo na kos. Tega je pri določenih izdelkih vedno več, najbolj pereče pa za kupca postane pri sadju in zelenjavi.
Potrošnik v slabšem položaju?
Trgovci najpogosteje v taki obliki prodajajo na primer cvetačo ali solato, kar po navadi pomeni, da manjka tudi navedba teže posameznega kosa. »Pri takšni prodaji ni znano, koliko posamezen plod zares tehta. Na polici se tako lahko znajdeta kos, ki tehta 500 gramov in kos, ki tehta 800 gramov. A kupec plača enako ceno za oba. To pomeni, da kupec nikoli ne dobi sorazmerno enake količine za svoj denar,« se je razburil kupec.
Predlog, ki ga zagovarjajo nekateri potrošniški zagovorniki, je uzakonitev prodaje sadja in zelenjave po kilogramu ali litru, z jasno označeno ceno za količinsko enoto. Takšna ureditev bi omogočila lažje primerjanje med trgovinami in med različnimi proizvajalci enakega pridelka. »Kupec bi lahko že ob pogledu na cenik ugotovil, katera ponudba je dejansko bolj ugodna, ne da bi moral tehtati posamezne kose,« je še povedal kupec.
Trgovinska prodaja na kos je po mnenju številnih potrošnikov ideja prodajalcev, da z njo povečajo dobiček, zato bi moralo biti v interesu odgovornih, da bi še bolj zaščitili potrošnika. Z zakonsko ureditvijo prodaje po količinski enoti kot so kilogram ali liter, bi zagotovili, da kupec plača dejansko količino, ki jo kupi, in da je nakup pregleden in pravičen. »Prodaja na kos, kjer cena ne upošteva ne teže ne velikosti izdelka, vodi v nepravičnost,« je še prepričan kupec.
Evropska regulativa: obvezna cena za enoto
Evropska unija je v okviru Price Indication Directive določila, da morajo trgovci jasno navesti prodajno ceno in ceno za enoto količine za izdelke, ki jih ponujajo potrošnikom. V zakonu o varstvu potrošnikov in v pravilniku o načinu označevanja cen je navedeno, da mora trgovec ali podjetje vidno označiti ceno za enoto blaga. »Cena za enoto blaga pomeni ceno skupaj z davkom in z vsemi drugimi dajatvami za en kilogram, en liter, en meter,« je navedeno v pravilniku.
V praksi to pomeni, da če je sadje ali zelenjava nepakirana in prodajana v razsutem stanju, mora biti označena cena za enoto – oziroma sme biti izjema le, če zaradi narave blaga primerjava ne bi bila koristna. Kljub temu, kot kažejo opažanja kupcev, se zdi, da v nekaterih primerih trgovci ne spoštujejo namena takšne označitve.
»Vzemite tri kose, jih nesite na tehtnico in v košaro dajte najtežjega,« pa je na predlog kupca odgovoril eden od komentatorjev. Kot primer navedejo ananas: prodaja se na kos z listi vred, listi pa so po olupitvi običajno neuporabni. Kupec plača tudi lupino in listje, kar pomeni previsoko ceno za dejansko uporabno količino ploda.
Kupci opažajo, da pri velikih kosih obstaja razlika tudi do 10 odstotkov v teži med posameznimi primerki, kar pomeni, da nekdo plača več za manj. Ker cena ni vezana na količino, so možnosti za izkoriščanje kupca oziroma manj ugodno razmerje za kupca očitne.
Argumenti za spremembo in zaščita potrošnika
Na ministrstvu za gospodarstvo pa pravijo, da se zavedajo, da bodo morali tudi na tem področju izboljšati preglednost nad cenami izdelkov. Z jasno označbo cene za enoto bi se omogočila primerjava med ponudbami in proizvajalci. Namesto da kupec sam preverja in tehta različne izdelke na kos, bi morali to zanj storiti že trgovci.
»Ob tem naj poudarimo, da je namen direktive EU in slovenske ureditve prav v tem, da je kupec bolje obveščen in da lažje primerja cene. Čeprav obstajajo izjeme, kot so trgovine z manj kot 500 kvadratnimi metri prodajnega prostora ali blago, kjer količina ni pomembna za primerjavo cen, pa velja načelo da kadar koli je mogoče, mora cena za enoto biti jasno predstavljena kupcu,« so še povedali.
Trgovci s prodajo na kos brez navedbe teže izkoriščajo določene nejasnosti. Z uvedbo zakonsko obvezne cene za kilogram ali liter bi se stanje poenotilo in omogočilo pravičnejše razmerje za potrošnike.
Kaj lahko stori kupec, kaj predvideva ureditev
Drugi spet svetujejo, da če kupcu pri trgovcu nekaj ni všeč, naj se odreče nakupu in gre drugam. Imamo možnosti izbire in izberemo drugega trgovca, ali pa se lahko tudi obrne na organizacijo za varstvo potrošnikov. Lahko pa tudi opozori trgovca, da manjka cena za enoto manjkajoča in s tem zavajajo kupca. Dejstvo pa je, da je odločitev na koncu predvsem pri kupcu.
Zanimiv pa je še en podatek. Statistični urad Surs je na primer navedel, da so pri eni od analiz košarice sadja in zelenjave izločili solato ledenko in cvetačo, ker sta »pri trgovcih na voljo v različnih enotah, nekje na kilogram, drugje na kos.« Kar je jasen znak, da cen ne moremo neposredno primerjati.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
