Profimedia

Inkontinenca je medicinski izraz, ki opisuje nezmožnost nadzora nad izločanjem urina ali blata. Ločimo dve glavni vrsti: urinsko inkontinenco, ki pomeni nehoteno uhajanje urina, in fekalno inkontinenco, ki se nanaša na nezmožnost nadzora nad iztrebljanjem.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je urinska inkontinenca globalno precej pogostejša od fekalne, saj prizadene približno 200 milijonov ljudi po svetu, medtem ko je fekalna inkontinenca manj razširjena in po ocenah prizadene okoli 50 milijonov ljudi. Gre za enako resen problem, ki vpliva na kakovost življenja. Urinska inkontinenca je še posebej pogosta pri ženskah, medtem ko fekalna inkontinenca enakomerneje prizadene oba spola.

Zdravje

Poletje in občutljiv mehur: Kako preprečiti vnetja in nelagodje

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzroki za inkontinenco so raznoliki in odvisni od vrste. Urinska inkontinenca se pogosto pojavi zaradi oslabljenih mišic medeničnega dna, kar je lahko posledica nosečnosti, poroda, menopavze ali staranja, čeprav jo ima tudi nekaj odstotkov najstnikov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so ženske zaradi krajše sečnice in anatomskih značilnosti bolj dovzetne za stresno inkontinenco, ki se pojavi ob povečanem pritisku na mehur, denimo pri kašljanju, kihanju ali smehu.

Profimedia

Moške pogosteje prizadene po operacijah prostate ali zaradi povečane prostate, kar poroča Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana. Drugi dejavniki tveganja vključujejo prekomerno telesno težo, kronični kašelj, zaprtje, nevrološke motnje, denimo multiplo sklerozo, Parkinsonovo bolezen in nekatera zdravila.

Fekalna inkontinenca je pogosto povezana s poškodbami analnega sfinktra, nevrološkimi boleznimi ali kroničnimi boleznimi, kot je Crohnova bolezen. Po podatkih WHO so starejši posamezniki, zlasti nad 65 let, bolj izpostavljeni obema vrstama inkontinence zaradi naravnega popuščanja mišic in vezivnega tkiva.

Povečana prostata

Pogosta težava, ki jo moški skrivajo, a je lahko nevarna

Prvi simptomi inkontinence

Simptomi se razlikujejo glede na vrsto inkontinence. Pri stresni urinski inkontinenci je značilno uhajanje manjših količin urina ob fizičnem naporu, kot so kašljanje, smeh ali telovadba. Urgentna inkontinenca se kaže kot nenadna, močna potreba po uriniranju, ki ji sledi nehoteno uhajanje. Pretočna inkontinenca povzroča stalno kapljanje zaradi nepopolnega praznjenja mehurja, funkcionalna inkontinenca pa je povezana s fizičnimi ali duševnimi omejitvami, ki preprečujejo pravočasen dostop do stranišča. Pri fekalni inkontinenci lahko posamezniki opazijo nenadzorovano uhajanje blata ali plinov, kar pogosto spremlja občutek sramu.

Profimedia

Zdravljenje inkontinence

Zdravljenje je odvisno od vrste in resnosti inkontinence. Po priporočilih UKC Ljubljana se zdravljenje pogosto začne z manj invazivnimi metodami:

• Sprememba življenjskega sloga: Zmanjšanje telesne teže, opustitev kajenja, omejitev vnosa kofeina in alkohola ter uravnotežena prehrana za preprečevanje zaprtja lahko bistveno izboljšajo stanje.
• Vaje za medenično dno: Keglove vaje so zelo učinkovite pri krepitvi mišic medeničnega dna, kar potrjujejo strokovnjaki z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Redno izvajanje teh vaj lahko v 70 odstotkih primerov zmanjša ali odpravi simptome stresne inkontinence.

· Gibanje

Nepogrešljive keglove vaje

• Zdravila: Pri urgentni inkontinenci se pogosto predpisujejo zdravila za umirjanje prekomerno aktivnega mehurja.
• Kirurški posegi: V hujših primerih, kjer konzervativne metode niso učinkovite, se lahko uporabi lasersko zdravljenje ali vstavitev polipropilenskih mrežic, zlasti pri ženskah.
• Pripomočki: Vložki, spodnje perilo ali zaščitne podloge lahko pomagajo obvladovati simptome in izboljšajo samozavest.

Za fekalno inkontinenco so na voljo podobne metode, vključno s treningom črevesja in v redkih primerih kirurškimi posegi.

Profimedia

Preprečevanje inkontinence

Preprečevanje inkontinence je ključno, zlasti pri skupinah z večjim tveganjem. Strokovnjaki z NIJZ svetujejo redno izvajanje Keglovih vaj že v mladosti, še posebej pri deklicah in ženskah po porodu. Pomembno je tudi izogibanje dejavnostim, kot so skakanje na trampolinu ali intenzivni športi z visokim pritiskom na rodila, denimo dvigovanje uteži, saj tovrstne dejavnosti povečujejo pritisk na medenično dno.

WHO poudarja, da redna primerna telesna aktivnost, kot sta hoja in plavanje, zdrava prehrana z dovolj vlakninami in zadosten vnos ustreznih tekočin zmanjšujejo tveganje za inkontinenco. Že izogibanje dražečim pijačam, kot so gazirani napitki ali kava, ki povečajo pritisk na mehur, lahko preprečijo poslabšanje simptomov.

Premišljeno aktivni

Zakaj je hoja boljša od teka za vaše zdravje in srce

Koliko je inkontinence v Sloveniji in drugod

V Sloveniji je po podatkih NIJZ urinska inkontinenca prisotna pri približno 30 odstotkih žensk, starih med 45 in 50 let, ter pri kar 50 odstotkih žensk, starejših od 65 let. Pri moških je pojavnost nižja, a dosega do 32 odstotkov v starejši populaciji, zlasti po operacijah prostate.

V primerjavi z drugimi evropskimi državami, kot sta Nemčija ali Francija, je prevalenca v Sloveniji podobna, a nekoliko višja kot v nordijskih državah, kjer je boljše ozaveščanje o preventivi. Globalno je inkontinenca najpogostejša v državah z visoko pričakovano življenjsko dobo, kot so Japonska in Avstralija, saj starost povečuje tveganje. Naraščanje pojavnosti opažajo tudi v državah v razvoju zaradi povečanja debelosti in kroničnih bolezni, kot je diabetes. Glavni razlogi za naraščanje so staranje prebivalstva, slabe življenjske navade in pomanjkanje preventive.

Profimedia

Bistveno je zgodnje ukrepanje

Inkontinenca ni le zdravstveni, temveč tudi socialni in psihološki izziv, ki ga je mogoče obvladati z zgodnjim ukrepanjem. Z rednimi vajami, zdravim življenjskim slogom in pravočasnim posvetom z zdravnikom lahko posamezniki znatno izboljšajo kakovost življenja.