Arhiv Lokalno.si

##IMAGE-3398050##

Letošnja gobarsko sezona bo, kot vse kaže, ena boljših, a žal to pomeni tudi večje število zastrupitev z gobami. Prepogosto se zgodi, da tudi poznavalci gob spregledajo med nabranimi gobami kakšno strupeno.

S Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana ponovno opozarjajo, da je v tem mesecu naraslo število ljudi, ki so imeli težave po zaužitju z gobami ali so se celo z njimi zastrupili. Zato ponovno opozarjajo, da morajo biti ljudje previdni pri nabiranju.

Najmlajši bolnik star dve leti!

Samo v zadnjih septembrskih tednih so v center iz Slovenije prejeli 43 klicev zaradi zastrupitev z gobami oziroma zdravstvenih težav po zaužitju gobjega obroka. Skupaj gre za kar 92 bolnikov, med njimi tudi nekaj otrok in najmlajši je star celo dve leti! Na oddelku centra so v tem obdobju zdravili devet odraslih oseb, nekaj bolnikov pa so obravnavali le ambulantno.

Doslej na srečo ni bilo resnejše zastrupitve s smrtno nevarnimi gobami. Pri nekaj bolnikih je šlo morda za lažjo zastrupitev z zeleno mušnico oziroma njej sorodnimi gobami (dežnički), vendar gobe niso bile dokončno identificirane. Vse prepogosto ljudje povedo, da so jedli npr. marele, travniške šampinjone, golobice in so šele potem, ko so zboleli, pogledali v knjige ali na internet ter posumili, da so mora zaužili tudi kakšno strupeno gobo. Ni redka izjava, da sta bili dve ali tri gobe »samo malo drugačne« od ostalih, a so jih kljub temu dali v »lonec ali na ponev«.

Praviloma hospitalizirajo vse bolnike, pri katerih sumijo na zastrupitev z zeleno mušnico in njej sorodnimi gobami (pojav simptomov šest ur in več po zaužitju!) ter bolnike s hudimi prebavnimi težavami oziroma resnimi zapleti (napad žolčnih kamnov z zlatenico, vnetje trebušne slinavke, velika izguba tekočine pri bruhanju ali driski - zlasti pri otrocih, starejših) po zaužitju sicer užitnih gob. Zato pri nabiranju gob ni odveč izjemna previdnost.

"Zlata pravila" za gobe

Dr. Marija Jamšek, dr. med., s Centra za zastrupitve Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana svetuje, da se je potrebno držati naslednjih "zlatih pravil" pri nabiranju in uživanju gob, predvsem pa naj ljudje ne dajejo gob malim otrokom:

•Nabirajmo in jejmo le gobe, ki jih dobro poznamo;

•Gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku;

•Gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo kot glavni obrok oziroma zvečer pred spanjem;

•Gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive;

•Nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej (v prvih 24 urah), bodisi kot svež obrok hrane, ali pa jih ustrezno konzervirajmo (npr. blanširamo in zmrznemo, sušimo);

•Ker so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v "hladnih shrambah" ali hladilniku.

Dr. Jamškova še opozarja, da se je treba ob kakršnih koli težavah po zaužitju gob takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo na osnovi anamnestičnih podatkov in prizadetosti bolnika ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma bolnišnična obravnava. Če bo potrebno, se bo posvetoval tudi z zdravnikom v Centru za zastrupitve. Prav tako se ne gre zanašati, da bo driska v enem ali dveh dneh minila, kajti pri zastrupitvi z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov - predvsem jeter in ledvic, ali tudi smrti.