D.S.

Predlog uredbe, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje, je v javni razpravi od 23. oktobra do 14. novembra. Uredba predvideva delitev Slovenije na šest zdravstvenih regij – Center, Vzhod, Severovzhod, Jugovzhod, Severozahod, Zahod.

Regijo Posavje z več kot 75.000 prebivalci bi tako združili z regijo Jugovzhodna Slovenija v skupno zdravstveno regijo Jugovzhod, kar pa bi po mnenju tako posavskih županov kot vodstev zdravstvenih ustanov pacientom iz Posavja prineslo bistveno slabši dostop do zdravstvenih storitev.

Večkratni neuspešni pozivi vladi

Uredba je po besedah Anice Hribar, direktorice Splošne bolnišnice (SB) Brežice, eden ključnih podzakonskih predpisov novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Zakon ni opredelil zdravstvenih regij, ampak je določil, da se jih opredeli s podzakonskim aktom.

D.S.

Na neprimernost tovrstnega načina sta že pred sprejemom omenjenega zakona pristojno ministrstvo opozorila SB Brežice in Svet regije Posavje, ki sta v pripombah tudi zapisala, da nobena druga teritorialna ureditev, razen že obstoječe, ni dopustna.

Svet regije Posavje je v zadnjem letu že trikrat uradno pozval Vlado RS in Ministrstvo za zdravje, naj pri pripravi zakonodaje in podzakonskih aktov ohranita Posavje kot samostojno zdravstveno regijo. Kljub večim opozorilom, argumentom in poslanim dopisom doslej ni bilo nobenega odziva.

Okrnjen dostop do storitev?

»Oblikovanje takih zdravstvenih regij pomeni okrnjeno zdravstveno dostopnost naših prebivalcev v Posavju,« je v imenu Sveta regije dejal brežiški župan Ivan Molan. Svet regije Posavje zahteva, da se gradivo v javni razpravi umakne in ustrezno dopolni z obrazložitvami, iz katerih bodo nedvomno razvidni obseg zdravstvenih storitev vseh izvajalcev zdravstvenih dejavnosti v Posavju, tako na primarni kot na sekundarni ravni, je poudaril.

»Menim, da bi to moralo biti določeno v zakonu, le tako bi bilo podano neko zagotovilo, da vsaka nova vlada ne bo tega vsakič znova spreminjala po svoje.«

D.S.

Kot je poudaril krški župan Janez Kerin, je Posavje energetsko središče Slovenije. Na območju regije stojijo ključni energetski objekti - Jedrska elektrarna Krško in hidroelektrarne na Savi, hkrati pa se v območje umešča največji državni projekt v zgodovini, JEK2, ki bo nedvomno v regijo prinesel veliko število delavcev in s tem tudi povečane potrebe po zdravstvenih, socialnih in drugih javnih storitvah.

»Predlog uredbe o določitvi zdravstvenih regij govori tudi o relevantnih značilnostih posameznih območij. Eno takih območij je zagotovo Posavje oziroma MO Krško, s tem, ko se na naše območje umešča največji jedrski objekt v zgodovini države,« je poudaril Kerin.

»Torej, na eni strani nam na naše dvorišče umeščajo ogromen objekt, na drugi strani pa nam jemljejo določeno boniteto, ki se nanaša na največjo vrednoto ljudi, to je zdravje. MO Krško je na ministrstvo že poslala dva dokumenta, ki naslavljata tovrstno problematiko - resolucijo in usmeritve ob umeščanju JEK2 v prostor. Oba govorita tudi o zagotavljanju zdravja na tem območju,« je dejal.

Posavje izpolnjuje vse pogoje

Posavje ima učinkovito mrežo zdravstvenih domov in SB Brežice z urgentnim centrom, ki zagotavlja kakovostno zdravstveno oskrbo celotni regiji. Kot je poudarila Hribarjeva, so prebivalcem na voljo vse ključne storitve – urgentna in bolnišnična oskrba, pediatrija, ginekologija, interna medicina, kirurgija in negovalne storitve.

D.S.

»Posavje torej že izpolnjuje vse pogoje za samostojno zdravstveno regijo in vsakršna drugačna ureditev bi pomenila slabšo dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev na sekundarni ravni, s tem pa tudi slabšo kakovost in varnost ljudi v tem delu Slovenije,« je dejala.

Predlagana uredba bi po njenem mnenju obstoječo mrežo razgradila, zmanjšala dostopnost storitev, ogrozila delovanje javnih zdravstvenih zavodov in dolgoročno poslabšala zdravstveno varnost prebivalcev.

Pokrijejo preko 85 odstotkov potreb pacientov

Direktor ZD Brežice Dražen Levojević se ob tem boji, da bi s takšno uredbo posegli v nekatere institucije, ki sooblikujejo razvoj zdravstvenega varstva v Posavju, verjetno tudi v Zavod za zdravstveno zavarovanje s krnitvijo izpostav in območne enote, v organizacijo NIJZ pa tudi v urgentno službo.

»Glede na to, da po podatkih ZZZS realiziramo preko 85 odstotkov potreb naših prebivalcev, menimo, da je to ključni podatek, ki bi moral prispevati k oblikovanju samostojne zdravstvene regije Posavje,« še pravi Levojević.

D.S.

Sklepi in zahteve Sveta regije

Vsi omenjeni posegi po mnenju županov in drugih sogovornikov pomenijo dodatno centralizacijo in sistematično slabitev regije.

Svet regije je zato oblikoval določene sklepe oziroma zahteve, ki jih bo posredoval vladi:

- Po mnenju Sveta regije tako Uredba grobo posega v obstoječo ureditev statističnih regij in vpliva na morebitno prihodnjo ureditev pokrajin z uvajanjem novih zdravstvenih regij, čemur v regiji Posavje nasprotujejo.

- Predlog Uredbe posega tudi v dosedanjo ureditev zdravstvenih dejavnosti, kar je za lokalne skupnosti v Posavju nesprejemljiva tako na primarni kot na sekundarni ravni, saj iz gradiva ni razviden obseg storitev, ki jih bodo v prihodnje opravljali javni zavodi na območju regije Posavje.

- Svet regije Posavje zahteva, da se Posavje v Uredbi določi kot samostojna zdravstvena regija ter da se gradivo v javni razpravi umakne in ustrezno dopolni z obrazložitvami, iz katerih bo nedvoumno razviden obseg zdravstvenih storitev vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti v Posavju, tako na primarni, kakor na sekundarni ravni.