Po smrti ruske laborantke sum na pljučno kugo: kako nevarna je?
Kaj je pljučna kuga, kako se prenaša in kako nevarna je? Smrt 28-letne ruske laborantke je sprožila ugibanja, a okužba s kugo ni potrjena.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Daria Šipilova je delala na sibirskem Irkutskem, raziskovalnem inštitutu za kugo, nato zbolela za hudo pljučnico neznanega izvora in 2. oktobra pri komaj 28-letih umrla v bolnišnici. Po njeni smrti so oblasti pod zdravstveni nadzor vključile približno 200 ljudi, ki so bili z njo v stiku. Ker je delala prav v ustanovi, ki proučuje kugo in druge nevarne nalezljive bolezni, so se hitro pojavila ugibanja, ali je bila vzrok njene smrti pljučna oziroma pnevmonična kuga.
Ocena nevarnosti prenašanja
Primer je odmeval tudi zunaj Rusije, saj je pljučna kuga najnevarnejša oblika bolezni in se lahko, za razliko od običajne bubonske oblike, prenaša neposredno med ljudmi. Za zdaj pa sicer še ni uradne potrditve, da je Šipilova umrla prav zaradi kuge. Ruske oblasti so Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) sporočile, da v Irkutsku niso potrdile primerov kuge.
Tudi pri ljudeh, ki so bili v stiku z umrlo, doslej niso odkrili povzročitelja kuge oziroma drugih nevarnih povzročiteljev, povezanih s primerom. WHO tveganje za širšo javnost trenutno ocenjuje kot nizko. Preiskava vzroka smrti pa še vedno vzbuja vprašanja. Kaj je torej pljučna kuga, zakaj zdravstvene oblasti že ob sumu ukrepajo tako hitro in kako nevarna je bolezen danes?
Pljučna kuga je najnevarnejša oblika
Pljučna oziroma pnevmonična kuga ni druga bolezen, ki bi s kugo samo delila ime. Povzroča jo tudi ista bakterija, Yersinia pestis, ki je odgovorna tudi za bubonsko kugo. Bolezen, povezano z zgodovinskimi epidemijami. WHO razlikuje predvsem tri glavne oblike: bubonsko, septikemično in pljučno kugo. Bubonska je najpogostejša, pri pljučni pa bakterija prizadene pljuča.
Pljučna oblika se lahko razvije, če se okužba iz drugih delov telesa razširi v pljuča, človek pa se lahko okuži tudi neposredno z vdihavanjem okuženih dihalnih delcev.
Zakaj je tako nevarna?
Prav pljučna kuga je oblika, ki se lahko prenaša s človeka na človeka. Okužena oseba lahko med kašljanjem v okolico sprošča dihalne delce z bakterijo. Za prenos je pomemben predvsem tesnejši stik z bolnikom, zato WHO ob potrjenem primeru priporoča hitro izolacijo bolnika, iskanje bližnjih kontaktov in preventivno antibiotično zdravljenje izpostavljenih oseb.
To je tudi razlog, da so ruske oblasti po smrti laborantke tako hitro začele spremljati veliko število ljudi, čeprav sama kuga ni bila potrjena. Pljučna kuga se torej lahko prenaša med ljudmi, vendar to ne pomeni, da se širi enako zlahka kot denimo gripa ali covid-19.
Bolezen lahko napreduje sunkovito
Med možnimi simptomi so:
- nenadna visoka vročina in mrzlica,
- izrazita oslabelost,
- glavobol in bolečine po telesu,
- kašelj,
- težko dihanje,
- bolečina v prsnem košu,
- krvavo obarvan izpljunek.
WHO opozarja, da se lahko pri pljučni kugi simptomi razvijejo zelo hitro, inkubacijska doba pa je lahko v nekaterih primerih kratka tudi okoli 24 ur. Za razliko od bubonske kuge, pri kateri so značilne močno povečane in boleče bezgavke oziroma buboni, je pri pljučni obliki v ospredju huda okužba dihal.
Pljučna kuga je brez zdravljenja izjemno nevarna
Po podatkih WHO je lahko nezdravljena bolezen smrtna že v 18 do 24 urah po začetku simptomov. To zveni zastrašujoče, vendar obstaja pomembna razlika med kugo danes in boleznijo, ki je stoletja nazaj pustošila po Evropi: danes jo znamo zdraviti.
Antibiotiki so proti bakteriji Yersinia pestis učinkoviti, če se zdravljenje začne pravočasno. WHO poudarja, da so možnosti za okrevanje dobre predvsem takrat, ko bolnik ustrezno terapijo prejme zgodaj po začetku simptomov. Antibiotike je mogoče preventivno dati tudi ljudem, ki so bili tesno izpostavljeni bolniku s pljučno kugo.
Kako se ljudje okužijo s kugo?
Bakterija Yersinia pestis naravno kroži med nekaterimi majhnimi sesalci in njihovimi bolhami. Človek se najpogosteje lahko okuži:
- z ugrizom okužene bolhe,
- z neposrednim stikom z okuženim tkivom ali telesnimi tekočinami živali,
- pri pljučni obliki pa tudi z vdihavanjem okuženih dihalnih delcev drugega človeka.
Bubonska kuga se praviloma ne prenaša neposredno med ljudmi. Povsem drugačna je pljučna oblika, zato ob njej zdravstvene službe ukrepajo bistveno bolj agresivno.
Kuga tudi danes ni povsem izginila
Čeprav jo pogosto razumemo kot bolezen preteklosti, kuga še vedno obstaja. WHO navaja, da so med letoma 2019 in 2025 največ primerov prijavili v Demokratični republiki Kongo in na Madagaskarju, naravna žarišča bakterije pa obstajajo tudi v delih Azije in drugih območjih sveta. Človeški primeri so danes bistveno redkejši kot v preteklosti, predvsem zaradi antibiotikov, boljše higiene, nadzora nad žarišči bolezni in hitrega epidemiološkega ukrepanja.
Zato za zdaj torej ne gre trditi, da je mlada Rusinja umrla zaradi pljučne kuge. Primer pa dobro pokaže, zakaj že sum na to bolezen sproži tako hitro reakcijo: pljučna kuga lahko napreduje v nekaj urah, brez zdravljenja je lahko smrtna in je edina glavna oblika kuge, ki se lahko učinkovito prenaša neposredno med ljudmi. Hkrati pa kuga danes ni neznana in neobvladljiva bolezen. Če jo pravočasno prepoznamo, imamo zanjo učinkovito zdravljenje.
