Pojav je bil najizrazitejši pri hudo bolnih, znanstveniki pa so odkrili tudi povezavo med dejavnostjo nekaterih virusov in dolgim covidom. Vendar opozarjajo: študija še ne dokazuje, da reaktivirani virusi dolgi covid tudi povzročajo.

Raziskava ekipe profesorja Ivana Đikića

Odkrili skupno šibko točko koronavirusa, HIV in virusa Zahodnega Nila

Od smrti do uničenega življenja

MK-Ultra: skrivni program Cie, ki je ljudi spreminjal v poskusne zajčke

Nekateri virusi nikoli ne izginejo iz telesa

Po okužbi nekateri virusi iz telesa nikoli povsem ne izginejo. Njihov genski material ostane v naših celicah, kjer lahko v neaktivnem stanju vztraja desetletja. Imunski sistem jih večinoma uspešno nadzoruje, toda bolezen, hud telesni stres ali oslabljena imunost jih lahko znova prebudijo.

Takrat se začnejo ponovno razmnoževati, kar imenujemo virusna reaktivacija. Najbolj znan primer je virus Epstein-Barr oziroma EBV, s katerim se v življenju okuži večina ljudi. Povzroča lahko infekcijsko mononukleozo, nato pa se umakne v določene imunske celice in v telesu ostane vse življenje.

Nova raziskava, avgusta 2026 objavljena v ugledni reviji Nature, kaže, da lahko pomemben sprožilec reaktivacije postane tudi covid-19.

Spremljali več kot 1100 hospitaliziranih bolnikov

Raziskovalci so v okviru ameriškega projekta IMPACC analizirali podatke 1154 odraslih bolnikov s covidom-19, ki so jih zdravili v 20 bolnišnicah pri 15 akademskih ustanovah v ZDA. Bolnike so spremljali med akutno boleznijo in po odpustu iz bolnišnice.

Preberite še

Slovenija

Septembra novost na bencinskih servisih: vozniki boste navdušeni

Uporabili so tako imenovani multiomski pristop. To pomeni, da niso spremljali le prisotnosti virusnega genskega materiala, temveč tudi delovanje imunskih celic, vnetne molekule, beljakovine, presnovne spremembe in izražanje genov. Tako so lahko preučevali, kako se prebujanje mirujočih virusov povezuje s potekom covida in odzivom organizma.

Allen Ginsberg, Howl

Pesem, ki je šokirala Ameriko in za vedno spremenila svobodo govora

Reaktivacija več kroničnih virusov

Odkrili so reaktivacijo več kroničnih virusov, predvsem iz družine herpesvirusov in anelovirusov. Med herpesviruse poleg virusa Epstein-Barr sodijo še citomegalovirus ter virusi, ki povzročajo herpes na ustnicah, genitalni herpes, norice in pasovec.

Reaktivacija je bila pogostejša pri bolnikih s težjim potekom covida. Povezana je bila z močnejšim sistemskim vnetjem, spremembami imunskega odziva in slabšimi kliničnimi izidi. Ugotovitve so raziskovalci preverili tudi v ločeni skupini bolnikov.

Epstein-Barr se je prebudil predvsem med hudo boleznijo

Posebno pozornost so namenili virusu Epstein-Barr, saj so že prejšnje raziskave nakazovale možno povezavo med njegovo reaktivacijo in dolgim covidom. Nova študija je pokazala, da se je EBV pogosto reaktiviral med hudim akutnim covidom, raziskovalci pa so lahko natančneje določili tudi čas njegove ponovne dejavnosti glede na okužbo in hospitalizacijo.

Profimedia

Reaktivacije ni bilo mogoče pojasniti zgolj z zdravili, ki zavirajo imunski sistem. Pojavljala se je tudi pri ljudeh, ki pred covidom niso veljali za imunsko oslabljene. To postavlja pod vprašaj dosedanjo predstavo, da se kronični virusi praviloma prebujajo predvsem pri ljudeh z močno oslabljeno imunostjo.

Srbenje dlani

Vztrajno srbenje dlani lahko opozarja tudi na težave drugje v telesu

Povečane vrednosti protiteles proti EBV

Kljub temu raziskovalci pri bolnikih, ki so pozneje razvili dolgi covid, med akutno boleznijo niso odkrili več virusnega genskega materiala EBV kot pri drugih bolnikih. Zato ne morejo trditi, da reaktivacija tega virusa povzroča dolgotrajne simptome.

splet

Odprto ostaja vprašanje, zakaj so druge študije pri ljudeh z dolgim covidom pogosto odkrile povečane vrednosti protiteles proti EBV. Ena od možnosti je, da protitelesa in neposredno zaznana dejavnost virusa kažejo različna obdobja oziroma različne vidike imunskega dogajanja.

Nepričakovana sled do zelo razširjenih anelovirusov

Še posebej zanimiva je bila povezava z anelovirusi, veliko družino virusov, prisotnih pri približno 80 do 90 odstotkih ljudi. Običajno jih ne povezujemo z jasno določeno boleznijo in dolgo so veljali predvsem za nenevarne spremljevalce človeka.

Raziskovalci so po hospitalizaciji zaznali povezavo med povečano dejavnostjo teh virusov in skupino bolnikov s telesnimi simptomi dolgega covida. Povezava je ostala tudi po upoštevanju starosti, resnosti akutne bolezni in uporabe zdravil, ki zavirajo imunski sistem.

Dejavnost anelovirusov je bila povezana tudi z izražanjem genov, vključenih v delovanje nevtrofilcev, pomembnih celic prirojene imunosti. To nakazuje, da bi lahko bili povezani z vnetnim odzivom. Toda raziskovalci še ne vedo, ali k bolezni dejavno prispevajo ali pa so zgolj pokazatelj porušenega imunskega ravnovesja.

Pomembne omejitve raziskave

Avtorji izrecno poudarjajo, da so ugotovili povezave, ne pa vzroka in posledice. Ni še jasno, ali prebujeni virusi poslabšajo covid in prispevajo k dolgotrajnim težavam ali pa se reaktivirajo zato, ker je huda okužba že močno obremenila imunski sistem.

Pomembna je tudi sestava raziskovane skupine. Vsi sodelujoči so bili hospitalizirani, ob vključitvi niso bili cepljeni, večinoma pa so se okužili z zgodnjimi različicami SARS-CoV-2. Rezultatov zato ni mogoče samodejno prenesti na cepljene ljudi, bolnike z blažjo okužbo ali okužbe z novejšimi različicami.

Del bolnikov je med spremljanjem tudi izstopil, vprašalniki pa so bili pripravljeni zgodaj v pandemiji, še preden je bila sedanja opredelitev dolgega covida dokončno oblikovana. Nekaterih danes znanih simptomov zato morda niso dovolj natančno zajeli.

Nova smer pri raziskovanju dolgega covida

Dolgi covid ni ena sama bolezen z enim vzrokom. Med možnimi mehanizmi znanstveniki raziskujejo vztrajanje delcev SARS-CoV-2 v telesu, avtoimunske odzive, poškodbe žil, motnje strjevanja krvi, spremembe črevesnega mikrobioma in nepravilno delovanje imunskega sistema. Reaktivacija drugih virusov bi lahko bila še en del tega zapletenega mozaika.

Nova študija ne pomeni, da bi morali vse bolnike z dolgim covidom zdraviti s protivirusnimi zdravili. Za to trenutno ni dovolj dokazov. Odpira pa možnost, da bi lahko vzorci virusne reaktivacije nekoč pomagali prepoznati bolnike z večjim tveganjem in določiti podskupine, ki bi jim koristilo usmerjeno zdravljenje.

Shutterstock

Glavno sporočilo raziskave je zato previdno, a pomembno: posledice covida morda niso povezane samo s SARS-CoV-2. Okužba lahko zmoti širše ravnovesje med imunskim sistemom in številnimi virusi, ki jih človek vse življenje nosi v sebi. Razumevanje tega dogajanja bi lahko znanstvenike približalo natančnejši diagnostiki in učinkovitejšemu zdravljenju dolgega covida.