Tiha bolezen se začne veliko prej, kot mislimo: znake imajo že mladi
Ateroskleroza se lahko začne veliko prej, kot si predstavljamo. Nova raziskava je znake bolezni odkrila že pri mladih, med moškimi v 30. letih pa pri približno vsakem tretjem.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Aterosklerozo pogosto povezujemo s starejšimi, toda nova velika raziskava kaže, da se lahko spremembe na žilah začnejo mnogo prej. Vidne obloge v arterijah so raziskovalci odkrili že pri ljudeh v dvajsetih, med moškimi v tridesetih pa pri približno vsakem tretjem.
Ateroskleroza se lahko v telesu razvija več let ali celo desetletij, ne da bi povzročala očitne težave. Gre za proces, pri katerem se v stenah arterij kopičijo obloge oziroma plak. Sčasoma se lahko žile zožijo, zapleti ateroskleroze pa lahko vodijo tudi v srčni ali možganski infarkt.
Kako zgodaj se ta proces pravzaprav začne, kažejo rezultati velike mednarodne raziskave REACT, ki so bili konec avgusta 2026 objavljeni v ugledni reviji The New England Journal of Medicine in predstavljeni na kongresu Evropskega kardiološkega združenja.
Spremembe so našli že pri ljudeh v dvajsetih
V raziskavo so vključili 16.808 odraslih, starih od 18 do 70 let, iz Danske in Španije. Nihče od njih pred vključitvijo ni imel znane aterosklerotične srčno-žilne bolezni. Raziskovalci niso čakali na pojav simptomov. Z ultrazvokom so pregledali vratne in stegenske arterije, s CT-angiografijo pa tudi koronarne arterije, ki oskrbujejo srce. Rezultati so bili presenetljivi: tiho aterosklerozo so odkrili pri 57,1 odstotka vseh sodelujočih.
Bolezenske spremembe so bile prisotne že v najmlajši skupini. Med ljudmi, starimi od 18 do 29 let, so jih odkrili pri 8,7 odstotka moških in 6,7 odstotka žensk. To pomeni približno enega od 13 mladih odraslih.
Pri moških v tridesetih že približno vsak tretji
S starostjo je ateroskleroza postajala vse pogostejša, pri čemer so raziskovalci opazili pomembne razlike med spoloma. Med moškimi v tridesetih letih je imelo vidne aterosklerotične obloge že 34,6 odstotka sodelujočih, torej približno vsak tretji. Med ženskami iste starostne skupine so jih odkrili pri 21,3 odstotka.
Pri ženskah se je pogostost ateroskleroze povečevala nekoliko pozneje, nato pa je bil porast v srednjih letih izrazitejši. Z leti se ni povečevalo samo število ljudi z oblogami, temveč tudi njihova količina in razširjenost po različnih delih žilnega sistema.
V starostni skupini od 60 do 70 let je bila tiha ateroskleroza prisotna že pri približno devetih od desetih sodelujočih.
Zakaj aterosklerozi pravimo »tiha« bolezen?
Ena od težav ateroskleroze je prav v tem, da človek dolgo ne ve, da se v njegovih arterijah že dogajajo spremembe. V zgodnjih fazah praviloma ni značilnih simptomov. Težave se lahko pojavijo šele, ko je pretok krvi pomembneje zmanjšan ali ko aterosklerotični plak poči in nastane krvni strdek. Posledice so odvisne tudi od tega, katere arterije so prizadete.
Nova raziskava zato opozarja predvsem na nekaj, kar pri mladih hitro spregledamo: odsotnost simptomov še ne pomeni nujno, da so arterije povsem brez aterosklerotičnih sprememb.
Tudi običajna ocena tveganja ne razkrije vedno vsega
Raziskovalci so ugotovitve slikanja primerjali tudi z uveljavljenim evropskim sistemom SCORE2, ki ocenjuje verjetnost srčno-žilnih dogodkov na podlagi dejavnikov, kot so starost, krvni tlak, holesterol in kajenje. Pokazalo se je, da so imeli nekateri sodelujoči na posnetkih že vidne obloge, čeprav so bili po običajni oceni še vedno uvrščeni med manj ogrožene.
To odpira vprašanje, ali bi lahko neposredno slikanje arterij nekoč pomagalo pri natančnejšem in zgodnejšem prepoznavanju ogroženih ljudi.
Ali bi morali zato vsi na pregled arterij?
Ne. Avtorji raziskave ne trdijo, da bi morali zdravi ljudje preventivno množično opravljati ultrazvočne preglede ali CT-angiografijo. Raziskava je bila namenjena ugotavljanju, kako pogosta je tiha ateroskleroza v različnih življenjskih obdobjih, ne pa dokazovanju koristi presejanja celotnega prebivalstva.
Raziskovalci bodo šele ugotavljali, ali bi odkrivanje oblog s slikanjem in temu prilagojena preventiva lahko izboljšala zdravstvene izide. Rezultati pa so še en opomnik, da skrb za žile ni nekaj, s čimer bi bilo smiselno začeti šele v poznejših letih.
Nadzor krvnega tlaka in holesterola, nekajenje, redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana in vzdrževanje primerne telesne mase ostajajo pomembni ukrepi za zmanjševanje srčno-žilnega tveganja.
