Bolezen, ki jo znamo preprečiti in zdraviti, terja vse več življenj
Čeprav je kolero mogoče preprečiti in zdraviti, je leta 2025 zaradi nje umrlo 30 odstotkov več ljudi. WHO je objavil tudi nove podatke o meningitisu in kugi.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kolera velja za bolezen, ki jo je mogoče preprečevati in učinkovito zdraviti, če bolnik pravočasno dobi pomoč. Kljub temu se svet z njo znova spopada v vse večjem obsegu in najnovejši podatki kažejo precej zaskrbljujočo sliko.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila najnovejše podatke o treh nalezljivih boleznih: koleri, bakterijskem meningitisu in kugi.
Največ prijavljenih smrti zaradi kolere po letu 1999
Leta 2025 je 47 držav WHO prijavilo 451.499 primerov kolere in 7.870 smrti. To je največje letno število smrti zaradi kolere, prijavljenih Svetovni zdravstveni organizaciji po letu 1999. Toda številke ne prikazujejo celotnega obsega bolezni. Gre za prijavljene primere, WHO pa opozarja, da številne okužbe ostanejo nezabeležene, zato je resnično globalno breme bolezni najverjetneje precej večje.
Približno 90 odstotkov vseh prijavljenih primerov in smrti je bilo skoncentriranih v sedmih državah: Angoli, Bangladešu, Demokratični republiki Kongo, Nigeriji, Južnem Sudanu, Sudanu in Jemnu. V afriški regiji se je število prijavljenih primerov v primerjavi z letom 2024 povečalo za 34 odstotkov, število smrti pa za 58 odstotkov.
Kako lahko bolezen, ki jo znamo zdraviti, še vedno ubija?
Kolero povzroča bakterija Vibrio cholerae, človek pa se najpogosteje okuži z onesnaženo vodo ali hrano. Bolezen povzroča hudo vodeno drisko, zaradi katere lahko človek zelo hitro izgubi velike količine tekočine in elektrolitov. Brez pravočasnega nadomeščanja tekočine lahko huda dehidracija povzroči smrt tudi v zelo kratkem času.
WHO opozarja, da več kot petina prijavljenih smrti leta 2025 ni nastopila v zdravstvenih ustanovah. Med ljudmi, ki so zdravljenje prejeli v zdravstveni ustanovi, je bila globalna smrtnost nižja od enega odstotka. Prav ta razlika kaže, kako pomemben je pravočasen dostop do zdravljenja.
Izbruhe dodatno spodbujajo pomanjkanje varne pitne vode, neustrezne sanitarne razmere, konflikti, razseljevanje prebivalstva ter poplave, cikloni in suše, ki lahko še dodatno omejijo dostop do neoporečne vode. WHO trenutno globalno tveganje zaradi ponovnega širjenja kolere ocenjuje kot zelo visoko.
Cepiv je končno več
Po več letih pomanjkanja se je razpoložljivost oralnih cepiv proti koleri precej izboljšala. Svetovna proizvodnja se je povečala s približno 30 milijonov odmerkov leta 2022 na okoli 80 milijonov leta 2025. Mednarodna koordinacijska skupina za preskrbo s cepivi je leta 2025 odobrila 71 milijonov odmerkov za prizadete države.
Zaradi boljše oskrbe je bilo februarja letos mogoče po večletnem premoru znova začeti tudi preventivne kampanje cepljenja; zanje je bilo namenjenih 20 milijonov odmerkov.
Za slovenskega potnika ostajajo zelo pomembni predvsem varna voda, dobro toplotno obdelana hrana in higiena rok. NIJZ ob potovanju na območja s kolero svetuje uporabo neoporečne oziroma ustekleničene vode in izogibanje surovi ali neustrezno pripravljeni hrani.
Pri meningitisu se vidi učinek cepljenja
WHO je objavil tudi nove podatke o bakterijskem meningitisu v tako imenovanem afriškem pasu meningitisa, ki sega od Senegala do Etiopije. Leta 2025 je 24 od 26 držav na tem območju prijavilo 21.526 sumov na meningitis in 971 smrti. Med državami, za katere so bili na voljo primerljivi podatki za obe leti, se je število primerov zmanjšalo za 5,9 odstotka.
Posebej velik učinek je imelo cepljenje proti meningokoku skupine A. Po množičnem uvajanju konjugiranega cepiva od leta 2010 se je število potrjenih primerov te oblike bolezni v cepljenih populacijah zmanjšalo za več kot 99 odstotkov. V državah, ki so cepivo uvedle, od leta 2017 niso prijavili niti enega potrjenega primera meningitisa zaradi te serološke skupine. V afriških državah se zdaj uvaja tudi širše petvalentno cepivo Men5CV, ki ščiti pred petimi skupinami meningokoka.
Tudi NIJZ opozarja, da lahko meningokokna bolezen napreduje izjemno hitro. Med značilnimi znaki so:
- visoka vročina,
- močan glavobol,
- bruhanje in
- otrdel vrat.
Stanje pa se lahko v nekaj urah močno poslabša.
Kuga ni izginila
Tretja bolezen v novem poročilu WHO je kuga. Med letoma 2019 in 2025 je deset držav WHO prijavilo sume na okužbo pri ljudeh, šest držav pa tudi potrjene primere. V državah s potrjenimi primeri je bilo prijavljenih 3.847 sumov na bolezen in 423 smrti, kar pomeni približno 11-odstotni delež umrlih med prijavljenimi sumi. Največ primerov je bilo v Demokratični republiki Kongo in na Madagaskarju, kjer so nekatera območja še vedno naravna žarišča bolezni.
Kugo povzroča bakterija Yersinia pestis, ki se med živalmi najpogosteje širi prek bolh. Človek se lahko okuži z ugrizom okužene bolhe, stikom z okuženo živaljo, pri pljučni kugi pa je mogoč tudi prenos z okuženimi dihalnimi delci. Bolezen je z antibiotiki mogoče zdraviti, vendar je ključno, da se zdravljenje začne dovolj zgodaj.
Za Slovenijo je slika drugačna. NIJZ navaja, da kuge pri nas ni, naravna žarišča v Evropi pa so omejena predvsem na območje okoli Kaspijskega jezera in vzhodnega Kavkaza.
Skupna težava je pravočasen dostop do zaščite in zdravljenja
Kolera, bakterijski meningitis in kuga so zelo različne bolezni, vendar najnovejši podatki WHO pokažejo skupno točko: pri vseh lahko pravočasno preprečevanje, hitro prepoznavanje in dostop do zdravljenja močno zmanjšajo nevarnost hudega poteka in smrti.
Pri koleri so ključni varna pitna voda, sanitarne razmere, hitro nadomeščanje tekočine in cepljenje na območjih z visokim tveganjem. Pri nekaterih oblikah bakterijskega meningitisa je ogromno razliko že naredilo cepljenje, pri kugi pa sta bistvena zgodnje odkrivanje in hitro antibiotično zdravljenje.
Tudi bolezni, ki jih znamo preprečevati ali zdraviti, še vedno zahtevajo tisoče življenj, kadar zaščita in zdravstvena oskrba ljudem nista pravočasno dostopni.
