Shutterstock

Možganska kap, ki jo pogovorno imenujemo tudi možganski udar, je nenadna motnja v prekrvavitvi, pri kateri je prekinjen dotok kisika in hranil v določeni del možganskega tkiva.

To povzroči odmrtje živčnih celic, kar lahko vodi v trajne telesne ali duševne posledice. Poznamo dve glavni obliki: ishemično kap, ki jo povzroči strdek ali zamašitev žile (okoli 85  odstotkov primerov), in hemoragično kap, ki nastane zaradi krvavitve v možganih.

Zdravje

Najpomembnejša preventiva pred možgansko kapjo

Skrb za možgane

V poletni vročini je tveganje za možgansko kap dvakrat večje

Pogostost možganske kapi

Po zadnjih globalnih podatkih, objavljenih v reviji The Lancet, je bila možganska kap leta 2021 tretji najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti na svetu. Statistika kaže, da bo vsak četrti odrasli po 25. letu doživel možgansko kap.

Največji delež primerov je v državah z nizkim in srednjim dohodkom, kjer je dostop do pravočasne zdravniške pomoči omejen, vendar bolezen močno bremeni tudi razvite države.

Profimedia

Glavni dejavniki tveganja za možgansko kap

Možganska kap je ena izmed vodilnih bolezni, ki povzročajo dolgotrajne invalidnosti in smrt po vsem svetu. Razumevanje dejavnikov tveganja za možgansko kap je zato ključno za preprečevanje. Medtem ko na določene dejavnike, kot so starost, spol ali dednost, nimamo vpliva, pa lahko na številne druge vplivamo z zdravim življenjskim slogom in pravočasnimi preventivnimi ukrepi.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Inštituta za merjenje in evalvacijo zdravja (IHME) so dejavniki tveganja pri več kot 90  odstotkih bolnikov življenjski slog in obvladljive bolezni. Med najpogostejšimi vzroki so:

• Visok krvni tlak, ki je prisoten pri več kot dveh tretjinah bolnikov s kapjo
• Povišan holesterol in sladkor
• Kajenje in prekomerno uživanje alkohola
• Debelost in telesna nedejavnost
• Atrijska fibrilacija (nepravilen srčni ritem), ki za petkrat poveča tveganje za ishemično kap 
• Stres in slaba prehrana, zlasti z veliko soli in predelanih maščob

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da ima vsak tretji Slovenec zvišan krvni tlak, kar povečuje verjetnost za možgansko kap, srčni infarkt ali ledvično bolezen.

Krvni tlak

Vsak drugi odrasli Slovenec ima povečano tveganje za srčni infarkt

Odziv telesa na izzive

Kje je meja med pozitivnim in negativnim stresom, ki sproža bolezni

Preventiva in osveščanje

Več kot 80  odstotkov vseh primerov možganske kapi bi bilo mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom. NIJZ, Evropska organizacija za možgansko kap (SAFE) in Ameriško združenje za srce (AHA) priporočajo:

• Redno merjenje krvnega tlaka in nadzor sladkorja v krvi
• Uravnoteženo prehrano z veliko sadja, zelenjave in omega-3 maščob
• Vsaj 30 minut vsakodnevne telesne aktivnosti, kot sta hoja ali plavanje.
• Zmerno uživanje alkohola in opustitev kajenja
• Redne zdravstvene preglede po 40. letu

Gibanje – vsakodnevna naložba v zdravje

Eden najboljših naravnih načinov za preprečevanje možganske kapi je redna telesna dejavnost. Vsaj 150 minut gibanja na teden (npr. hoja, plavanje ali kolesarjenje) pomaga ohranjati normalno telesno težo, uravnava pritisk in izboljšuje presnovo.

Pohodništvo

Kaj se zgodi z vašim telesom in umom, ko redno hodite v hribe?

Zdrava prehrana za zdrave možgane

Prehrana bogata s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi žitaricami, ribami in nenasičenimi maščobami (npr. olivno olje, oreščki) dokazano zmanjšuje tveganje za kap. Sredozemski način prehranjevanja se izkaže kot izjemno učinkovit, še posebej če omejimo sol, sladkor in predelane maščobe.

· Zdravje

Kako poskrbeti za zdrave možgane?

Prenehanje kajenja in manj alkohola

Kajenje drastično poveča tveganje za možgansko kap, saj škoduje krvnim žilam in spodbuja nastanek strdkov. Prenehanje je zato ena najpomembnejših odločitev za zdravje. Prav tako velja omejiti uživanje alkohola – v večjih količinah namreč zvišuje krvni tlak.

Profimedia

Redni zdravniški pregledi

Zelo pomembno je redno preverjanje krvnega tlaka, ravni holesterola in glukoze v krvi. Le tako lahko pravočasno odkrijemo morebitne težave in jih začnemo obvladovati, še preden pride do hujših zapletov, kot je kap. Sodelovanje z osebnim zdravnikom pri spremljanju dejavnikov tveganja je bistvenega pomena za dolgoročno zdravje.

Pomembno vlogo igra tudi osveščanje. Svetovna zdravstvena organizacija vsako leto 29. oktobra obeležuje Svetovni dan možganske kapi s ciljem globalnega zmanjševanja bremena te bolezni.

Kako prepoznati simptome

Možganska kap se začne nenadoma, zato je prepoznavanje prvih znakov ključno. Najpogostejši simptomi so:

• Omedlevica, zmedenost in težave z govorom
• Nesimetrija obraza, denimo povešen ustni kot
• Nenadna šibkost ali ohromelost na eni strani telesa
• Motnje vida ali ravnotežja
• Nenaden in hud glavobol brez znanega vzroka

Strokovnjaki priporočajo, da si pomagamo s kratico GROM (Govor – Roka – Obraz – Minute): če je govorjenje nejasno, roka oslabela, obraz pa nesimetričen, takoj pokličimo 112.

Profimedia

Pri zdravljenju je bistven čas

Kadar opazimo znake kapi, moramo ukrepati takoj, ker šteje vsaka minuta. Kot poudarjajo strokovnjaki s Harvarda, je hitrost pomoči tisti odločilni dejavnik oziroma mejnik med tem, ali bo oseba polno okrevala ali pa bo trajno invalidna.

 V UKC Ljubljana, ki deluje kot nacionalni center za zdravljenje možganske kapi, izvajajo trombolizo, to je zdravljenje s sredstvi za raztapljanje krvnega strdka, če bolnik pride v bolnišnico znotraj 4,5 ure od nastopa simptomov. V nekaterih primerih je možna tudi mehanska trombektomija, kjer zdravniki odstranijo strdek iz žile.

Po akutni fazi sledi dolgotrajna rehabilitacija, ki vključuje fizioterapijo, delovno terapijo, logopedsko pomoč in podporo pri ponovni vključitvi v vsakdanje življenje.

Pexels