Profimedia

Levkemija, pogosto imenovana tudi krvni rak, je skupina malignih bolezni, ki prizadenejo kostni mozeg in kri. Gre za nenadzorovano razraščanje nenormalnih belih krvnih celic, ki izpodrinejo zdrave krvne celice, kar povzroči resne zdravstvene težave. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je levkemija pomemben globalni zdravstveni izziv, saj letno diagnosticirajo okoli 474.000 novih primerov. 

Maligna obolenja

Rakave bolezni: pojavnost se je v zadnjih 20 letih skoraj podvojila

Povzročitelji malignih obolenj

Dejavnik tveganja za raka je lahko že pol kozarca vina na dan

Zakaj se pojavi levkemija in njene vrste

Levkemija je rak krvotvornih celic, ki nastanejo v kostnem mozgu, kjer se tvorijo krvne celice. Namesto normalnih belih krvnih celic, ki se borijo proti okužbam, kostni mozeg proizvaja nenormalne celice, imenovane levkemične celice ali blasti. Te celice niso funkcionalne in motijo tvorbo rdečih krvnih celic, trombocitov in zdravih belih krvnih celic.

Po klasifikaciji WHO se levkemija deli na štiri glavne vrste: akutna limfoblastna levkemija (ALL), akutna mieloična levkemija (AML), kronična limfocitna levkemija (KLL) in kronična mieloična levkemija (KML). Akutne oblike napredujejo hitro, kronične pa počasneje.

Profimedia

Vzroki in dejavniki tveganja

Natančen vzrok levkemije ostaja neznan, vendar strokovnjaki z Onkološkega inštituta Ljubljana in WHO izpostavljajo kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov. Med dejavnike tveganja spadajo:

Genetske nepravilnosti: Kromosomske spremembe, kot je kromosom Philadelphia pri KML, povečajo tveganje. Dedne mutacije, denimo pri Downovem sindromu, prav tako povečajo verjetnost.

Okoljski dejavniki: Izpostavljenost sevanju, kemikalijam, ko je benzen, kajenje ali predhodna kemoterapija lahko povečajo tveganje.

Starost in spol: KLL je najpogostejša pri starejših od 65 let, z vrhom incidence okoli 70. leta, in je pogostejša pri moških. AML prav tako narašča s starostjo, medtem ko je ALL najpogostejša pri otrocih, zlasti med 2. in 5. letom starosti.

Profimedia

Simptomi levkemije

Simptomi levkemije so pogosto nespecifični, kar otežuje zgodnje odkrivanje. Po navedbah UKC Ljubljana in Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo so najpogostejši znaki:

Utrujenost in šibkost: Zaradi pomanjkanja rdečih krvnih celic (anemija).

Pogoste okužbe: Levkemične celice ne morejo učinkovito preprečevati okužb.

Modrice in krvavitve: Zmanjšano število trombocitov povzroča podplutbe, krvavitve iz dlesni ali nosu.

Povečane bezgavke, jetra ali vranica: Otekline na vratu, v pazduhah ali dimljah.

Bolečine v kosteh: Zlasti pri otrocih z ALL.

B-simptomi: Nepojasnjena izguba teže, nočno znojenje in povišana telesna temperatura.

KLL pogosto odkrijejo po naključju pri rutinskih krvnih preiskavah, saj so simptomi v zgodnjih fazah redki.

Zdravje

Ne prezrite teh znakov: nočno potenje je lahko več kot le vročina

Nepogrešljiva mikrohranila

Tega nujnega minerala nam najpogosteje primanjkuje

Diagnoza in zdravljenje

Diagnoza levkemije zahteva temeljit pristop. Po navedbah Onkološkega inštituta Ljubljana se začne s krvnimi preiskavami, ki pokažejo nenormalno število belih krvnih celic ali pomanjkanje drugih celic. Za potrditev je potrebna biopsija kostnega mozga, ki jo dopolnjujejo citogenetske in molekularne preiskave za določitev podtipa levkemije.

Profimedia

Zdravljenje je odvisno od vrste levkemije, starosti bolnika in splošnega zdravstvenega stanja. UKC Ljubljana poudarja naslednje pristope:

Akutne levkemije (ALL, AML): Intenzivna kemoterapija za dosego remisije, pogosto kombinirana s presaditvijo krvotvornih matičnih celic pri mlajših bolnikih. Pri AML se včasih uporablja retinoična kislina.

Kronične levkemije (KLL, KML): Zgodnje faze KLL morda ne zahtevajo takojšnjega zdravljenja, temveč le spremljanje. Aktivne faze zdravijo s kemoterapijo, imunoterapijo ali tarčnimi zdravili.

Podporna terapija: Transfuzije krvi, antibiotiki in cepljenja za preprečevanje okužb.

Po podatkih WHO je pri ALL pri otrocih ozdravitev mogoča v 80–90 odstotkih primerov, pri odraslih z AML pa je 5-letno preživetje okoli 20–40 odstotkov.

Profimedia

Preprečevanje levkemije

Ker vzroki levkemije niso povsem jasni, je preprečevanje omejeno. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča zdrav življenjski slog, ki vključuje:

• Izogibanje kajenju in izpostavljenosti škodljivim kemikalijam, kot je benzen.
• Redna telesna aktivnost in uravnotežena prehrana za krepitev imunskega sistema.
• Zgodnje odkrivanje z rednimi zdravniškimi pregledi, zlasti pri posameznikih z družinsko anamnezo levkemije.

Levkemija v Sloveniji in svetu

V Sloveniji je pojavnost levkemije relativno stabilna, a po podatkih NIJZ rahlo narašča, zlasti pri starejših. Letno za rakom zboli približno 50 otrok, od tega 30 odstotkov za levkemijo, kar je najpogostejša vrsta raka pri otrocih. Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana je ozdravitev pri otrocih dosežena v skoraj 80 odstotkih primerov, kar je primerljivo z razvitimi evropskimi državami.

Na globalni ravni WHO poroča o višji incidenci v razvitih državah, kar je lahko povezano z boljšo diagnostiko in daljšo življenjsko dobo. Najvišja pojavnost je v Severni Ameriki in Evropi, medtem ko je v državah v razvoju nižja, a pogosto povezana z višjo umrljivostjo zaradi omejenega dostopa do zdravstvenega sistema.