Dejavnik tveganja za raka je lahko že pol kozarca vina na dan
Rak, drugi najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji, se razvije zaradi točno določenih dejavnikov tveganja, ki jih je mogoče preprečiti.
Rak je skupno ime za več kot sto različnih malignih bolezni, ki nastanejo zaradi nenadzorovanega razmnoževanja spremenjenih celic v telesu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je rak v Sloveniji drugi najpogostejši vzrok smrti; na prvem mestu so srčno-žilne bolezni. Na nastanek rakavih bolezni vplivajo različni dejavniki, ki se medsebojno prepletajo: dedni, kemični, fizikalni, virusni, imunski in endokrini. Našteti dejavniki lahko sprožijo proces karcinogeneze oziroma nastanek rakastih celic. Zaradi teh zraste potencialno smrtonosen tumor.
Glavni dejavniki tveganja in njihovo preprečevanje
Dedni dejavniki
Vpliv: Dedne mutacije, kot so BRCA1 in BRCA2, povečujejo tveganje za raka dojk in jajčnikov za 60–80 odstotkov. Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana so dedne oblike raka dojk prisotne v približno 5 odstotkih primerov. Dedni dejavniki prav tako povečujejo tveganje za raka debelega črevesa in danke.
Preprečevanje: Genetsko testiranje je priporočljivo za posameznike z družinsko anamnezo raka. Pri dokazanih mutacijah, kot je BRCA, lahko preventivna odstranitev dojk ali jajčnikov bistveno zmanjša tveganje. Redni presejalni pregledi, kot so mamografije ali kolonoskopije, so ključni za zgodnje odkrivanje.
Kemični dejavniki
Vpliv: Kemični karcinogeni, kot so tobak, alkohol in nekatere snovi oziroma delci v onesnaženem okolju, so odgovorni za pomemben delež rakov; slednje še posebej velja, če je v naseljih zelo malo zelenih površin z drevesi. Kajenje povzroča do 90 odstotkov primerov pljučnega raka, medtem ko čezmerno uživanje alkohola poveča tveganje za raka ustne votline, požiralnika, jeter in dojk za do 100-krat v primerjavi s tistimi, ki alkohola ne uživajo.
Preprečevanje: Opustitev kajenja je najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje tveganja za pljučnega raka in druge rake, povezane s tobakom. Omejitev vnosa alkohola na 1–2 enoti dnevno za ženske in 2–3 za moške lahko zmanjša tveganje, zlasti za raka dojk in jeter. Zdravnica dr. Sarah Wakeman, specialistka za odvisnosti, sicer opozarja, da že pol kozarca vina ali piva dnevno zelo poveča tveganje za raka dojk in jeter, zato priporoča popolno vzdržnost.
Fizikalni dejavniki
Vpliv: Ionizirajoče sevanje, kot so UV-žarki ali rentgenski žarki, povečuje tveganje za kožnega raka, vključno z malignim melanomom. Po podatkih NIJZ lahko čezmerna izpostavljenost UV-žarkom poveča tveganje za melanom za več kot 50 odstotkov. Radon v bivalnih prostorih je povezan s pljučnim rakom, zlasti pri kadilcih.
Preprečevanje: Uporaba zaščitnih krem z visokim faktorjem, izogibanje sončenju med 11. in 15. uro ter nošenje zaščitnih oblačil zmanjšajo tveganje za kožnega raka. Redno prezračevanje prostorov in upoštevanje gradbenih predpisov pa zmanjšujeta izpostavljenost radonu.
Virusni dejavniki
Vpliv: Virusni hepatitis B poveča tveganje za raka jeter za več kot 100-krat, medtem ko humani papilomavirus (HPV) povzroča skoraj vse primere raka materničnega vratu. Virus Epstein-Barr je povezan z nekaterimi limfomi.
Preprečevanje: Cepljenje proti hepatitisu B in HPV je po navedbah strokovnjakov zelo učinkovito. V Sloveniji program ZORA zmanjšuje pojavnost raka materničnega vratu tudi s presejalnimi programi. Izogibanje tveganemu spolnemu vedenju dodatno zmanjša tveganje.
Imunski dejavniki
Vpliv: Oslabljen imunski sistem, denimo zaradi HIV ali imunosupresivnih zdravil po presaditvi organov, poveča tveganje za limfome in kožnega raka. Po podatkih NIJZ je tveganje za limfome pri imunsko oslabljenih posameznikih do 20-krat večje.
Preprečevanje: Krepitev imunskega sistema z zdravim življenjskim slogom, vključno z uravnoteženo prehrano in redno telesno aktivnostjo, zmanjšuje tveganje. Redni zdravniški pregledi so ključni za zgodnje odkrivanje pri ogroženih skupinah.
Endokrini dejavniki
Vpliv: Hormonsko neravnovesje, ki ga lahko sprožita hormonska kontracepcija ali nadomestno hormonsko zdravljenje, poveča tveganje za raka dojk za približno 20–30 odstotkov. Debelost je prav tako povezana s kar 12 vrstami raka, vključno z rakom dojke.
Preprečevanje: Omejitev uporabe hormonskih zdravil na najkrajši možni čas in vzdrževanje zdrave telesne mase zmanjšujeta tveganje. Tveganje za raka dojk med drugim zmanjšuje dojenje.
Splošna priporočila
Za zmanjšanje tveganja za raka je ključen zdrav življenjski slog. Redna telesna aktivnost, vsaj 30 minut na dan, zmanjšuje tveganje za raka debelega črevesa, dojk in maternice. Uživanje vsaj 400 g sadja in zelenjave dnevno ter omejevanje nasičenih maščob in belega kruha varujeta pred rakom prebavil. Opuščanje kajenja in omejitev alkohola sta posebej učinkovita ukrepa.
Redni presejalni pregledi, kot so mamografije, kolonoskopije in testi za HPV, omogočajo zgodnje odkrivanje in povečujejo možnosti ozdravitve. Pomembno je tudi redno samopregledovanje dojk in obisk zdravnika ob nenavadnih simptomih, kot so bulice, spremembe na koži ali nepojasnjeno hujšanje. Z doslednim upoštevanjem teh ukrepov lahko vsak posameznik tveganje za raka bistveno zmanjša.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
