Profimedia

12. november je svetovni dan pljučnice – dan, namenjen ozaveščanju o bolezni, ki kljub sodobnemu zdravstvu ostaja eden najpogostejših in najnevarnejših vzrokov za okužbe dihal po svetu. Pljučnica lahko prizadene vsakogar – otroke, odrasle in starejše – ter povzroči resne zaplete, če ni pravočasno prepoznana in zdravljena.

Pljučnica je vnetje pljučnega tkiva, zaradi katerega dihanje postane oteženo, telo pa se bori proti okužbi. Zdravniki jo pogosto delijo na bakterijsko (t. i. tipično) in atipično, kar ne pomeni, da je ena bolj nevarna od druge, temveč da ju povzročajo različne vrste bakterij in da potekata nekoliko drugače.

Bakterijska (»tipična«) pljučnica

Bakterijska pljučnica se običajno začne nenadoma. Pogosto jo povzročijo bakterije, kot je pnevmokok, ki se lahko razširi iz nosu ali grla v pljuča. Bolnik se navadno najprej počuti močno izčrpanega, pojavijo se značilni simptomi:

• visoka vročina in mrzlica,
• bolečina v prsih, ki se poslabša pri kašljanju ali globokem vdihu,
• močan in vlažen kašelj z izkašljevanjem goste, rumenkaste ali zelenkaste sluzi,
• občutek zadihanosti,
• splošna utrujenost in bolečine v mišicah.

Pri poslušanju pljuč zdravnik pogosto sliši pokanje ali hropenje na enem delu pljuč, kar kaže, da je okužba tam. Tudi rentgenska slika običajno pokaže jasno vnetno žarišče.

Profimedia

Zdravljenje bakterijske pljučnice vključuje antibiotike, ki delujejo proti najpogostejšim bakterijam. Najpogosteje se uporabljajo zdravila iz skupine penicilinov, na primer amoksicilin. Poleg antibiotikov so pomembni počitek, dovolj tekočine in po potrebi zdravila za zniževanje temperature. Ob pravočasnem zdravljenju se večina ljudi pozdravi v nekaj tednih, čeprav utrujenost lahko traja dlje.

Bolezni

Pljučnica: simptomi, zdravljenje in kako jo lahko preprečimo

Atipična pljučnica

Atipično pljučnico povzročajo nekoliko drugačni mikroorganizmi, kot so mikoplazma (Mycoplasma pneumoniae), klamidija (Chlamydia pneumoniae) in legionela (Legionella pneumophila). Te bakterije nimajo klasične celične stene, zato se na običajne antibiotike, ki delujejo pri tipični pljučnici, ne odzovejo.

Tudi potek bolezni je drugačen. Začne se počasneje, simptomi so pogosto blažji in manj značilni:

• suh in dolgotrajen kašelj,
• nižja ali odsotna vročina,
• glavobol,
• bolečine v mišicah in sklepih,
• utrujenost,
• vneto grlo,
• včasih tudi blag izpuščaj ali bolečine v ušesih.

Ker okužba pogosto prizadene širše dele pljuč, so spremembe na rentgenu razpršene in manj izrazite.

Profimedia

Zdravljenje atipične pljučnice zahteva drugačno vrsto antibiotikov, kot so makrolidi (na primer azitromicin) ali tetraciklini, ki učinkujejo tudi na bakterije brez celične stene. Potrebno je dovolj počitka, hidracije in spremljanje morebitnega poslabšanja, saj se v redkih primerih lahko razvijejo zapleti.

Zdravje

Kdaj je kašelj znak za alarm?

Posebnosti pri otrocih

Pri otrocih se bakterijska in atipična pljučnica lahko kažeta zelo podobno, zato ni vedno lahko ločiti med njima. Mlajši otroci imajo pogosteje bakterijsko obliko, pri šolarjih pa je Mycoplasma pneumoniae pogost vzrok za atipično pljučnico. Otrok je lahko že več dni videti le “rahlo prehlajen”, s trdovratnim suhim kašljem, dokler se ne pojavi utrujenost ali težje dihanje.

Ker ni vedno mogoče takoj določiti povzročitelja, se zdravniki pri izbiri zdravljenja pogosto ravnajo po starosti otroka, poteku bolezni in klinični sliki. Ob sumu na atipično pljučnico se odločijo za antibiotik, ki pokriva tudi te bakterije.

Profimedia

Kako ločiti obe obliki?

V praksi je meja med bakterijsko in atipično pljučnico pogosto zabrisana. Klasična bakterijska oblika se pokaže hitro, z visoko vročino in gnojnim kašljem, medtem ko atipična pljučnica poteka bolj prikrito, z dolgotrajnim suhim kašljem in splošnim slabim počutjem.

Ne glede na vrsto je pomembno, da se ob sumu na pljučnico čim prej obišče zdravnika. Le s pregledom, poslušanjem pljuč, včasih tudi krvnim testom ali rentgenom, se lahko potrdi diagnoza in začne ustrezno zdravljenje.

Bolezni

Najpogostejše bolezni dihal in kako jih preprečimo

Kdaj k zdravniku?

Če se pojavi vztrajen kašelj, vročina, ki traja več kot tri dni, pospešeno dihanje, bolečine v prsih ali opazna utrujenost, je obisk zdravnika nujen. Še posebej pri otrocih, starejših in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom se pljučnica lahko hitro zaplete.