Občinstvo izbralo svojega favorita, žirija pa drugega zmagovalca (foto)
Folklorna elita v Žalcu. Kdo je osvojil naslov najboljšega?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Akademska folklorna skupina France Marolt je zmagovalka letošnjega Maroltovega državnega srečanja odraslih folklornih skupin v Žalcu. Drugo mesto je osvojila folklorna skupina Železničarsko kulturno-umetniško društvo (ŽKUD) Tine Rožanc, tretje pa sta si razdelili skupini Dragatuš in Kulturno-umetniško društvo Študent Maribor.
Žirija je na sobotnem srečanju v Žalcu podelila tudi dve posebni priznanji. Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc je prejela priznanje za glasbeno priredbo, Akademska folklorna skupina France Marolt pa priznanje za solistično pevsko izvedbo in žensko petje, so sporočili iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Svojega favorita je izbralo tudi občinstvo, ki je največ glasov namenilo Folklorni skupini ŽKUD Tine Rožanc.
Nastopile so: Folklorna skupina Dragatuš, Folklorna skupina Klas Horjul in Šumnik Borovnica – 1. skupina, PD Horjul – KD Borovnica, Akademska folklorna skupina KUD študent Maribor – 2. Skupina. Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc – 1. skupina, Folklorna skupina KD Sveta Ana, Akademska folklorna skupina KUD študent Maribor – 1. Skupina, Akademska folklorna skupina France Marolt.
Maroltovo plaketo 2025 prejel harmonikar in mentor Klemen Bojanovič
V revialnem delu programa sta nastopila vokalni duo Beročka in Don Accordion Quartet, ob zaključku prireditve pa so podelili še Maroltovo plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za leto 2025. Prejel jo je harmonikar, mentor, raziskovalec in ustvarjalec Klemen Bojanovič, ki je s svojim delom v zadnjem desetletju pomembno zaznamoval razvoj slovenske folklorne dejavnosti.
Bojanovič je z glasbenim izročilom in folklorno dejavnostjo povezan že od otroštva, njegov ustvarjalni opus pa obsega več kot 250 glasbenih del in priredb. Kot avtor glasbenih priredb, glasbeni režiser, mentor, strokovni spremljevalec in raziskovalec pomembno prispeva k razvoju folklorne dejavnosti, ohranjanju slovenskega glasbenega izročila ter povezovanju poustvarjalcev ljudske glasbe doma, v zamejstvu in po svetu.
Prireditev je spremljala tričlanska strokovna žirija v sestavi Luka Kropivnik, Tomaž Simetinger in Luka Kro
Član strokovne žirije Tomaž Simetinger je po koncu tekmovanja poudaril, da je letošnje Maroltovo srečanje pokazalo več pomembnih premikov v folklorni dejavnosti. »Na odru smo letos lahko videli kar nekaj stvari. Najprej to, da so se zgodili določeni premiki. Ne gre več samo za tiste dobre skupine, ki so bile v preteklosti skoraj samoumevno na stopničkah, ampak se v zadnjih letih, tudi letos, kaže, da jih druge skupine začenjajo dohitevati. To pomeni, da se celotna vertikala folklorne dejavnosti nekako dviguje, česar smo izjemno veseli,« je povedal Tomaž Simetinger.
Ob tem je dodal, da se kakovost predstavitev iz leta v leto lahko nekoliko razlikuje: »Vsako leto se skupine predstavljajo na tak ali drugačen način in pri tem moramo vedeti, da imamo lahko malo boljša in malo slabša leta. Letos smo bili nekoliko presenečeni, saj je bila splošna ocena morda nekoliko nižja, kot smo jo pričakovali.«
Kot eno pomembnejših opažanj letošnjega srečanja je izpostavil tudi nove prakse mlajših koreografov. »Pri nekaterih mlajših koreografih opažamo nove pristope, predvsem delo z zelo kratkimi segmenti oziroma posameznimi deli plesov, ki jih nato združujejo v smiselno celoto. To so tendence, za katere bomo šele v prihodnje videli, kako se bodo razvijale naprej in kaj se bo na tem področju še zgodilo,« je še dodal Simetinger.
Državni strokovni spremljevalec in član strokovne žirije Luka Kropivnik: »Letošnja sezona je bila izjemno raznolika in zanimiva. Opažam, da se folklorne skupine vse pogosteje lotevajo zahtevnejših programov, ki jih predstavljajo na zavidljivo visoki ravni, predvsem z vidika tehnične izvedbe. Veseli me, da se številni koreografi odločajo tudi za ustvarjanje koreografij, ki poleg plesnosti in glasbe kot pomemben izrazni element vključujejo gledališke prvine ter različne inovativne pristope.«
Maroltovo srečanje združuje sodobno ustvarjalnost in ljudsko izročilo
Kot poudarjajo v omenjenem skladu, sodobne folklorne predstave že nekaj let presegajo okvir tradicionalnega poustvarjanja ljudskega izročila. Ustvarjalci izhajajo iz plesne, glasbene in oblačilne dediščine, vendar jo umeščajo v nove zgodbe in sodobne odrske postavitve. Koreografije so krajše, bolj dinamične in bolj prilagojene današnjemu občinstvu, hkrati pa ohranjajo stik s slovensko kulturno dediščino.
»Že nekaj let so najboljši folklorni programi privlačni ne le za ljubitelje folklorne dejavnosti, temveč tudi za širše občinstvo. Ustvarjalci nastopov folklornih skupin vsebino za koreografije še vedno črpajo iz plesne, glasbene, oblačilne dediščine, vendar jo (po)ustvarjajo na sodoben, tudi laičnemu občinstvu zanimiv način. V preteklosti iščejo navdih – posamezne in odbrane elemente preteklosti pa postavljajo v povsem nove zgodbe, kreacije, jih po svoje kontekstualizirajo, interpretirajo, pri čemer posegajo po sodobni odrsko-scenski umetnosti. Posamezne koreografije so krajše, bolj dinamične, plesni vzorci se manjkrat ponovijo, formacije plesalcev so bolj razgibane in se hitreje menjajo, enako se dogaja s spremljajočo glasbo, v kateri je več različnih variacij, glasbene priredbe so premišljene. Predvsem pa so nastopi tehnično in interpretativno na visoki ravni, čemur botruje tudi dobra plesno-vokalna kondicija plesalcev,« ocenjuje Tjaša Ferenc Trampuš, svetovalka za folklorno dejavnost pri JSKD.
Direktorica JSKD Mojca Jan Zoran je v nagovoru poudarila, da je folklorna dejavnost kompleksna kulturna dejavnost, ki združuje ples, petje, besedo, zvok, igro, instrumentalno glasbo, odrski nastop in oblačilno dediščino. Ob tem je izpostavila, da folklora ne more obstajati sama po sebi, temveč temelji na predanem in obsežnem društvenem delu folklornic, folklornikov, mentoric in mentorjev. Zahvalila se je vsem skupinam, ki so sodelovale na srečanjih od lokalne do državne ravni, ter vsem, ki skrbijo, da folklorna dejavnost ostaja živa povezava med preteklostjo in sedanjostjo. Kot je poudarila, JSKD z organizacijo srečanj in celoletno dejavnostjo ustvarja prostor za kakovostno rast in dostopnost folklorne dejavnosti, ta prostor pa s svojim delom, energijo in predanostjo napolnjujejo prav ustvarjalci sami.
Maroltovo srečanje, na katerem je letos nastopilo osem najboljših folklornih skupin iz vse države, ostaja najpomembnejše državno tekmovanje odraslih folklornih skupin in predstavlja vrhunec ustvarjalnosti na področju poustvarjanja slovenskega ljudskega izročila.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
