Profimedia

Impetigo je zelo nalezljiva bakterijska okužba kože, ki prizadene predvsem povrhnjico. Najpogosteje jo povzročata bakteriji Staphylococcus aureus ali Streptococcus pyogenes, včasih pa tudi kombinacija obeh. Po izsledkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je impetigo ena najpogostejših kožnih okužb pri otrocih, zlasti tistih, ki obiskujejo vrtce in šole, kjer je stik med otroki tesen. 

Obolenja najmlajših

Pogoste otroške nalezljive bolezni: Katere so posebej nevarne

· Bolezni

Nalezljive bolezni – kako jih prepoznati in preprečiti širjenje?

Vzroki in dejavniki tveganja

Impetigo se razvije, ko bakterije vstopijo v kožo skozi poškodbe, kot so praske, ureznine, piki žuželk ali obstoječe kožne bolezni, denimo ekcem. Po podatkih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so dejavniki tveganja:

• Starost: Najpogostejši je pri otrocih, starih od 2 do 5 let.
• Tesni stiki: Tveganje povečajo vrtec, šola ali kontaktni športi.
• Toplo in vlažno vreme: Okužbe so pogostejše v poletnih mesecih.
• Slaba higiena: Neustrezno umivanje rok ali zanemarjanje ran.
• Druge kožne težave: Dovzetnost povečata ekcem ali luskavica.

Prenos in kužnost

Impetigo se širi z neposrednim stikom z okuženimi ranami ali posredno prek onesnaženih predmetov, kot so brisače, igrače ali oblačila. Okužba je zelo nalezljiva, dokler so rane vlažne ali niso pokrite s krastami. Inkubacijska doba je od 1 do 3 dni za streptokokne okužbe in od 4 do 10 dni za stafilokokne. Oseba preneha biti kužna 24–48 ur po začetku zdravljenja z antibiotiki ali ko se rane posušijo.

Profimedia

Simptomi impetiga

Simptomi se razlikujejo glede na vrsto impetiga. Nebulozni impetigo se začne z rdečimi madeži, ki se spremenijo v mehurčke, ti pa po nekaj dneh počijo in tvorijo značilne medeno rumene krastice. Bulozni impetigo povzroča večje, neboleče mehurje, napolnjene s tekočino; ko počijo, koža na tem mestu ostane rdečkasta. Po navedbah UKC so najpogostejši simptomi:

• Rdeči madeži ali mehurji, pogosto okoli ust in nosu.
• Srbečica, redkeje bolečina.
• Otekle bezgavke v prizadetem predelu.

Možni zapleti

Čeprav je impetigo običajno blaga okužba, lahko pride do zapletov, zlasti če ni ustrezno zdravljena. Po podatkih Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) lahko streptokokne okužbe povzročijo poststreptokokni glomerulonefritis, ki prizadene ledvice. Stafilokokne okužbe lahko povzročijo sindrom oparjene kože ali v izjemno redkih primerih celo sepso.

Profimedia

Zdravljenje impetiga

Zdravljenje je odvisno od resnosti okužbe. Za blažje primere NIJZ priporoča uporabo lokalnih antibiotikov, ki jih nanesemo na prizadeta mesta po nežnem čiščenju krast. Pri obsežnejših okužbah ali pri tveganju za zaplete UKC svetuje peroralne antibiotike. Pomembno je, da se zdravljenje izvede do konca, da preprečimo odpornost bakterij, kar poudarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Preprečevanje 

Preprečevanje temelji na dobri higieni. NIJZ priporoča:

• Redno umivanje rok z milom in vodo.
• Pokrivanje ran z vodoodpornimi obvezami.
• Izogibanje dotikanju okuženih predelov.
• Ločevanje osebnih predmetov, kot so brisače ali oblačila.
• Otroci z impetigom naj ostanejo doma, naj se ne vračajo v vrtec ali šolo, dokler niso več kužni, kar je običajno 24–48 ur po začetku zdravljenja.

Za boljše počutje

Vremensko občutljive ljudi poleti pogosteje mučita glavobol in kašelj

Impetigo v Sloveniji in po svetu

Po poročanju NIJZ je impetigo v Sloveniji najpogostejša okužba kože pri otrocih v vrtcih, kjer olajšajo širjenje tesni stiki in skupna raba igrač. Natančni podatki o prevalenci so omejeni, a po ocenah je incidenca podobna drugim razvitim državam.
Na globalni ravni WHO poroča, da impetigo prizadene več kot 162 milijonov otrok, predvsem v državah z nizkimi dohodki in tropskim podnebjem, kot je Oceanija, kjer je prevalenca najvišja. V Evropi je incidenca nižja, a narašča v državah z gostejšo populacijo in slabšimi higienskimi pogoji.

Profimedia

Vzrok za večjo pojavnost v revnejših regijah so gneča, slaba higiena in omejen dostop do zdravstvenega varstva. Po študiji, objavljeni v medicinski reviji The Lancet se globalna prevalenca povečuje tudi zaradi odpornosti bakterij na antibiotike, kar zahteva nadaljnje raziskave in boljše strategije zdravljenja.