Ko se je že govorilo o dogovoru, so ZDA znova napadle Iran
ZDA so v južnem Iranu napadle raketna izstrelišča in plovila, ki naj bi polagala mine. Washington govori o samoobrambi.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriška vojska je v ponedeljek izvedla nove napade na cilje v južnem Iranu. Po poročanju Reutersa so ameriške sile napadle iranska raketna izstrelišča in plovila, ki naj bi poskušala polagati mine.
Ameriško centralno poveljstvo Centcom je sporočilo, da je šlo za obrambne ukrepe, namenjene zaščiti ameriških sil pred iranskimi grožnjami.
Napadi so se zgodili v občutljivem trenutku. Medtem ko so v Iranu odjeknile eksplozije, so bili najvišji iranski pogajalci v Katarju, kjer se nadaljujejo pogovori o morebitnem dogovoru z ZDA.
V Doho so odpotovali predstavniki Teherana, ki naj bi s katarskimi posredniki razpravljali o odprtih vprašanjih morebitnega dogovora za končanje vojne.
Rubio: Ožina bo odprta tako ali drugače
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je danes med obiskom v Indiji vztrajal, da mora biti Hormuška ožina znova odprta. »Ožina mora biti odprta. Odprta bo na tak ali drugačen način, zato mora biti odprta,« je dejal novinarjem v Jaipurju, poroča Reuters. Dogajanje v ožini je označil za nezakonito, nevzdržno za svet in nesprejemljivo.
Iran že več mesecev omejuje oziroma blokira promet skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših pomorskih poti za izvoz nafte in plina. Reuters navaja, da je zaradi razmer prizadet pomemben del svetovnih tokov nafte in plina, kar se je v zadnjih tednih poznalo tudi na cenah energentov.
Rubio je ob tem dejal, da dogovor z Iranom še vedno ostaja mogoč, vendar usklajevanje besedila po njegovih besedah lahko traja še nekaj dni. Washington tako hkrati sporoča, da pogajanj ne zapira, a da pri Hormuški ožini ne bo popuščal.
Eksplozije pri Bandar Abasu
Po poročanju ABC News so iranski mediji pred ameriškim sporočilom poročali o eksplozijah v obalnih območjih pri Hormuški ožini in v mestu Bandar Abas.
Gre za pomembno pristaniško mesto na jugu Irana. Iranska agencija Tasnim je poročala o treh eksplozijah v Bandar Abasu, Fars pa tudi o podobnih zvokih pri krajih Sirik in Jask. Uradni iranski viri napadov takrat še niso komentirali.
Tiskovni predstavnik Centcoma, kapitan Tim Hawkins, je po poročanju Reutersa dejal, da ameriško poveljstvo »še naprej brani svoje sile«, hkrati pa naj bi v času veljavnega premirja delovalo zadržano.
Premirje med ameriškimi in iranskimi silami naj bi veljalo od 8. aprila, vendar ga zadnji incidenti znova postavljajo pod pritisk.
Pogajanja še niso končana
Kljub napadom pogovori niso bili prekinjeni. Po poročanju ABC News sta iranski glavni pogajalec in zunanji minister danes v Dohi, kjer se s katarskim premierjem pogovarjata o možnem dogovoru z ZDA.
Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem sporočil, da bo dogovor z Iranom bodisi »velik in smiseln« bodisi ga ne bo. Dodal je, da bi v primeru neuspeha sledila vrnitev na bojišče, »večja in močnejša kot kadarkoli«.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je bil previdnejši. Po poročanju Reutersa je dejal, da bi usklajevanje morebitnega dogovora lahko trajalo še nekaj dni.
Posebej je poudaril, da mora biti Hormuška ožina odprta »tako ali drugače«.
To pomeni, da Washington kljub napadom še vedno pušča odprta vrata diplomaciji, vendar obenem jasno kaže, da ne bo sprejel iranskega vojaškega pritiska na plovbo v Perzijskem zalivu.
Iran na drugi strani sporoča, da je bil pri pogovorih dosežen napredek, vendar dogovor še ni pred podpisom.
Po poročanju BBC je iranski zunanji tiskovni predstavnik Esmail Baqai dejal, da je bilo pri velikem delu vprašanj doseženo soglasje, vendar iz tega še ni mogoče sklepati, da je sporazum neizbežen.
Nafta po napadih znova navzgor
Na napade so se hitro odzvali tudi trgi. Reuters poroča, da se je cena nafte brent v zgodnjem torkovem azijskem trgovanju zvišala za skoraj dva odstotka.
Dan prej je močno padla, ker so vlagatelji pričakovali, da bi dogovor med ZDA in Iranom lahko znova sprostil ladijski promet skozi Hormuško ožino.
Reuters navaja, da sta Washington in Teheran v zadnjih dneh govorila o napredku pri memorandumu o soglasju, ki bi ustavil vojno in pogajalcem dal 60 dni za končni dogovor.
V razpravi naj bi bilo tudi odstranjevanje min iz ožine in postopna normalizacija plovbe.
Najtrša točka ostaja uran
Ena glavnih spornih točk ostaja iranski jedrski program. Trump je v ponedeljek ponovil zahtevo, da Iran ZDA preda obogateni uran, ki bi ga nato uničile.
Po poročanju Guardiana se v Washingtonu razpravlja tudi o možnosti, da bi bil uran uničen na iranskem ozemlju pod nadzorom ustreznih organov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.