Manj kozmetike pomeni manj kemikalij v urinu, kaže nova študija
Mila, šamponi, ličila, zobne paste in drugi izdelki za osebno nego so del vsakdana, a z njimi smo lahko izpostavljeni tudi sledem različnih kemikalij.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Francoska raziskava zdaj kaže, da se lahko koncentracija nekaterih onesnaževal in endokrinih motilcev v telesu zmanjša že v nekaj dneh, če uporabo kozmetike omejimo oziroma izdelke zamenjamo z manj obremenjujočimi.
Raziskavo so izvedli strokovnjaki francoskega nacionalnega inštituta za zdravje in medicinske raziskave INSERM, Univerze Grenoble Alpes in Nacionalnega centra za znanstvene raziskave CNRS. V njej je sodelovalo sto žensk iz Grenobla, starih od 18 do 30 let, ki so pet dni omejile uporabo kozmetičnih izdelkov. Svoje običajne izdelke, kot so mila, zobne paste in druga sredstva za osebno nego, so zamenjale z izdelki, ki niso vsebovali sintetičnih fenolov, parabenov, ftalatov in glikol etrov.
V urinu manj sledi spornih snovi
Raziskovalci so primerjali vzorce urina, odvzete tik pred začetkom poskusa in po petih dneh. Rezultati so pokazali občutno zmanjšanje nekaterih snovi, ki jih najdemo v kozmetiki, dišavah, embalaži ali proizvodnih procesih.
Monoetil ftalata, spojine, ki se uporablja tudi za stabilizacijo dišav, je bilo približno 22 odstotkov manj. Količina metilparabena, konzervansa, ki ga evropske oblasti obravnavajo kot potencialnega endokrinega motilca, se je zmanjšala za okoli 30 odstotkov. Najizrazitejši padec pa so zaznali pri bisfenolu A oziroma BPA, katerega količina se je zmanjšala za 39 odstotkov.
BPA je kemikalija, ki jo francoska agencija za hrano, okolje ter varnost in zdravje pri delu ANSES uvršča med endokrine motilce. Povezujejo jo z vplivi na hormonski sistem in z več zdravstvenimi tveganji, med drugim z rakom dojk in neplodnostjo.
Pomembna ni le sestava, temveč tudi embalaža
Bisfenol A je v Franciji kot sestavina izdelkov za osebno nego in kozmetike prepovedan že od leta 2005. Kljub temu se lahko v izdelkih pojavi v sledovih, denimo zaradi kontaminacije med proizvodnjo ali stika z embalažnimi materiali.
Raziskovalci zato opozarjajo, da pri varnosti kozmetičnih izdelkov ni pomemben le seznam sestavin, temveč tudi širši proizvodni proces, embalaža in nadzor nad morebitnimi sledmi spornih snovi. Po njihovem mnenju ugotovitve podpirajo potrebo po strožjih pravilih, ki bi zajela tako sestavo izdelkov kot tudi proizvodnjo in pakiranje.
Kaj lahko naredi posameznik?
Ena od avtoric raziskave Claire Philippat z INSERM-a je poudarila, da so izdelki za osebno nego in kozmetika pomemben vir izpostavljenosti nekaterim kemikalijam. Dobra novica je, da lahko posameznik del te izpostavljenosti zmanjša že z bolj premišljeno uporabo izdelkov.
To v praksi pomeni manj nepotrebnega plastenja kozmetike, manj močno odišavljenih izdelkov in izbiro preprostejših formulacij. Pri vsakodnevni negi je pogosto dovolj nekaj osnovnih izdelkov, zlasti pri tistih, ki jih uporabljamo vsak dan in na večjih površinah telesa.
A raziskovalci ob tem opozarjajo, da odgovornosti ni mogoče preložiti zgolj na potrošnike. Posameznik ne more nadzorovati vseh faz proizvodnje, skladiščenja in pakiranja, zato so po njihovem mnenju potrebni tudi jasni predpisi in učinkovit nadzor.
Kozmetična industrija odgovarja
Francoska zveza kozmetičnih podjetij FEBEA je ob objavi ugotovitev poudarila, da so snovi, omenjene v raziskavi, v Evropski uniji že podvržene strogemu regulativnemu nadzoru. Po njihovih navedbah so sledi BPA, ki lahko nastanejo zaradi migracije iz embalaže ali proizvodne opreme, dovoljene le takrat, ko so tehnično neizogibne in ko je dokazano, da ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi.
V industriji ob tem menijo, da se raziskava pri presoji vpliva zaznanih ravni sledi kemikalij na zdravje in pri oceni koristi njihovega zmanjšanja opira na nekatere šibke predpostavke.
Raziskava tako ne pomeni, da bi se morali kozmetiki odpovedati. Kaže pa, da lahko bolj premišljena in zmerna uporaba izdelkov za osebno nego hitro zmanjša izpostavljenost nekaterim snovem. Pri vsakodnevni negi zato pogosto velja preprosto pravilo: manj je lahko več.